Franja

Zadetki iskanja

  • dan1 moški spol (dneva, …)

    1. časovna enota: der Tag
    dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
    prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
    pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
    deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

    2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

    3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
    spominski dan der Gedenktag
    Prešernov dan der Prešerengedenktag
    dan reformacije das Reformationsfest
    dan državnosti der Nationalfeiertag

    4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

    5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
    dan stvarjenja der Schöpfungstag
    |
    dan in noč Tag und Nacht
    beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
    črn dan ein schwarzer Tag
    Gospodov dan Tag des Herrn
    jutrišnji dan das Morgen
    dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

    6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
    |
    dan na dan tagtäglich
    dan za dnem Tag für Tag
    figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
    figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
    dneva:
    delo enega dneva das Tagewerk
    dogodek dneva das Tagesereignis
    dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
    junak dneva der Mann des Tages
    konec dneva das Tagesende
    novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
    pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
    polovica dneva die Tageshälfte
    potek dneva der Tages(ab)lauf
    sredina dneva die Tagesmitte
    ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
    v roku enega dneva binnen Tagesfrist
    Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
    dne:
    Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
    rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
    žig prvega dne der Ersttagsstempel
    nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
    dan:
    Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
    imeti dober dan einen guten Tag haben
    cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
    drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
    naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
    tisti dan an jenem Tage
    tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
    ves dan den ganzen Tag (über)
    ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
    vsak dan jeden Tag, täglich
    vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
    svoj živi dan mein/dein Lebtag
    dnevi:
    boljši dnevi bessere Tage
    dnevi otroštva Kindertage
    pasji dnevi Hundstage
    figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
    dni:
    leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
    njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
    star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
    figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
    dneve:
    cele dneve tagelang, delati: ganztags
    dni:
    te dni in diesen Tagen, dieser Tage
    vse žive dni seinen Lebtag
    preživljati svoje dni seine Tage verbringen
    figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

    čez dan tagsüber
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

    do današnjih dni bis in unsere Tage

    iz dneva v dan von Tag zu Tag
    figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
    na dan:
    na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
    24 ur na dan rund um die Uhr
    (ven) hervor-, heraus-
    pomoliti na dan hervorstrecken
    potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
    spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
    priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
    (izkazati se) sich herausstellen
    figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
    priti na dan z herausrücken mit
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
    ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
    privreti na dan voda: hervorquellen
    spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
    na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
    na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

    ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

    pred dnevi vor Tagen
    pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

    pri dnevu bei Tageslicht
    iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

    sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

    (tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
    v:
    v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
    v nekaj dneh in ein paar Tagen
    v osmih dneh in acht Tagen

    z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
    za:
    (še) za dne (noch) bei Tageslicht
    za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
    | ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan
  • dátum date ženski spol

    brez datuma sans date, non daté
    z datumom 1. avgusta en date du 1er août
    novejšega datuma de fraîche date, récent
    kateri datum je danes? le combien sommes-nous?, quel jour est-ce aujourd'hui?
  • dátum fecha f ; data f

    brez datuma sin fecha
    današnji datum fecha de hoy
    novejšega datuma de fecha reciente
    datum poštnega žiga fecha del sello postal
    žig z datumom sello m con la fecha
    kateri datum je danes? ¿qué fecha tenemos?, ¿a cuántos estamos?
  • dēfluus 3 (dēfluere) dol tekoč, dol padajoč: lacus Sid.; pren. ki gre naravnost dol, dol se spuščajoč: gradus Stat., caesaries Prud.; occ.: vasculum d. Ap. (posodica, v kateri tekočina teče navzdol) vodna ura.
  • dežêla country; land; province

    na dežêli in the country
    na dežêlo to the country
    deveta dežêla fairyland, land of milk and honey, Cockaigne, wonderland, lotusland, land of plenty
    obljubljena dežêla the Promised Land
    dežêla podpisnica signatory country
    dežêla v razvoju developing country, underdeveloped country
    sveta dežêla the Holy Land
    hiša na dežêli country house, villa, (manjša) cottage, country home
    dežêla, v kateri se cedita med in mleko a land flowing with milk and honey
    življenje kot v deveti dežêli a life of idleness and luxury
    iti na dežêlo to go on a trip to the country
    tuje dežêle foreign countries
    preseliti se na dežêlo to move to the country
    iti v krtovo dežêlo (figurativno) to die
    živeti na dežêli to live in the country
  • digitalen pridevnik
    1. (o načinu zapisa podatkov) ▸ digitális
    digitalni videorekorder ▸ digitális videófelvevő
    digitalni projektor ▸ digitális projektor
    digitalni sprejemnik ▸ digitális vevőkészülék
    digitalna kamera ▸ digitális kamera
    digitalna televizija ▸ digitális televízió
    digitalna naprava ▸ digitális berendezés
    digitalna tehnologija ▸ digitális technológia
    digitalna oblika ▸ digitális forma
    Dokumentacijo hranijo v digitalni obliki, informacije so zaniteresiranim ves čas dostopne tudi na spletni strani. ▸ A dokumentációt digitális formában tárolják, de az információk a honlapon is folyamatosan az érdeklődők rendelkezésére állnak.
    digitalna vsebina ▸ digitális tartalom
    digitalni zapis ▸ digitális rögzítés
    digitalni signal ▸ digitális jel
    digitalni format ▸ digitális formátum
    digitalni medij ▸ digitális média
    Najprej je bilo treba od avtorske skupine dobiti privoljenje za prenos slovarja na digitalni medij. ▸ A szótár digitális médiumra való átviteléhez először meg kellett szerezni a szerzői csoport hozzájárulását.
    digitalni podatek ▸ digitális adat
    digitalno omrežje ▸ digitális hálózat
    digitalna centrala ▸ digitális központ
    digitalna glasba ▸ digitális zene
    digitalna knjižnica ▸ digitális könyvtár
    digitalna fotografija ▸ digitális fénykép
    digitalna umetnost ▸ digitális művészet
    digitalna doba ▸ digitális kor
    digitalna revolucija ▸ digitális forradalom
    digitalna pismenost ▸ digitális írásbeliség
    digitalna slika ▸ digitális kép
    digitalni fotoaparat ▸ digitális fényképezőgép
    Zdaj ko večinoma fotografiram le z digitalnim fotoaparatom, včasih pogrešam pričakovanje razvitih filmov. ▸ Most, hogy többnyire csak digitális fényképezőgéppel fényképezek, néha hiányzik az előhívott filmekre való várakozás.
    Povezane iztočnice: digitalno potrdilo, digitalni podpis, digitalni certifikat, digitalni učinek, digitalni efekt

    2. (ki ima zaslon s številkami) ▸ digitális
    digitalna ura ▸ digitális óra
    digitalna tehtnica ▸ digitális mérleg
    V tokijskem butiku z rabljenimi oblačili stranke zaželeno blago položijo na digitalno tehtnico, na kateri se takoj izpiše cena. ▸ A tokiói használtruha butikban a vásárlók az általuk kiválasztott árut ráteszik a digitális mérlegre, amely azonnal kiírja az árát.
    digitalni termometer ▸ digitális hőmérő
    digitalni prikazovalnik ▸ digitális kijelző
    Vsi digitalni prikazovalniki so odpovedali, tako da ne vem, v kateri prestavi vozim, prav tako ne vidim trenutnih obratov. ▸ Az összes digitális kijelző felmondta a szolgálatot, ezért nem tudom, hogy éppen milyen sebességben vezetek, és az aktuális fordulatszámot se látom.
    digitalni zaslon ▸ digitális kijelző
    digitalni merilnik ▸ digitális mérőberendezés

    3. medicina (opravljen s prsti) ▸ digitális
    digitalni pregled ▸ digitális vizsgálat
    Po digitalnem pregledu mu je zagotovil, da ima notranje hemoroide, mu predpisal zdravila in dal napotke o uravnoteženi prehrani, četudi ni imel težav z odvečno težo. ▸ A digitális vizsgálat után biztosította arról, hogy belső aranyere van, gyógyszert írt fel neki, és tanácsokat adott a kiegyensúlyozott étrenddel kapcsolatban, bár nem volt súlyproblémája.
  • dirigent samostalnik
    1. (umetniški vodja) ▸ karmester, karnagy, dirigens
    dirigent orkestra ▸ zenekar karmestere
    dirigent godbe ▸ zenekar dirigense
    vloga dirigenta ▸ karmester szerepe
    tekmovanje dirigentov ▸ karmesterverseny
    zborovski dirigentkontrastivno zanimivo kórusvezető, karnagy
    orkester z dirigentom ▸ zenekar karmesterrel
    operni dirigent ▸ operakarmester
    pod vodstvom dirigenta ▸ karmester irányítása alatt
    pod taktirko dirigenta ▸ karmester vezénylése alatt, karmester vezényletével
    Zasedba se bo tamkajšnjim ljubiteljem klasične glasbe predstavila pod taktirko dirigenta. ▸ Az együttes a komolyzene helyi kedvelőinek ad koncertet a karmester vezényletével.
    Povezane iztočnice: stalni dirigent, častni dirigent, gostujoči dirigent, glavni dirigent, šef dirigent

    2. pogosto v športnem kontekstu (vodja) ▸ vezér, kapitány, karmester
    pravi dirigent ▸ igazi karmester
    Pravi dirigent na igrišču lahko svojo ekipo reši iz domala vsake zagate. ▸ Egy igazi kapitány a pályán majdnem minden szorult helyzetből ki tudja menteni a csapatát.
    dirigent obrambe ▸ védelem karmestere
    dirigent ekipe ▸ csapat karmestere
    Režiser je v bistvu dirigent celotne ekipe, v kateri so različni profili. ▸ A rendező lényegében a különböző karakterű tagokból álló csapat karmestere.
    dirigent reprezentance ▸ válogatott karmestere
    Trener je dirigent, povezuje igralce, žogo in igro, pri čemer mora delati brez napak. ▸ Az edző vezér is egyben, összeköti a játékosokat a labdával és a játékkal, eközben nem követhet el hibát.
  • dīvīnātiō -ōnis, f (dīvīnāre)

    1. preroški dar, preroška moč, višji (božji) navdih, slutnja, domnevanje: Cu., divinatio est praesensio et scientia rerum futurarum Ci., μαντική Latine divinatio dicitur Ci., d. praesagientis animi Ci. ep., eo rem iam adducam, ut nihil divinatione opus sit Ci., si divinatio appellanda est perpetua naturalis bonitas, quae nullis casibus agitur neque minuitur N.

    2. occ. (jur.) (sodna) preiskava in določitev, kateri izmed več oglašenih tožnikov naj prevzame tožbo: Ci. ep., Caelius in Ci. ep., Q., Suet., Bassus ap. Gell.; prim. naslov Ciceronovega govora: M. Tulli in Q. Caecilium oratio, quae divinatio dicitur.
  • dont [dɔ̃] pronom, religion, invariable katerega, katere, katerih; od, iz katerega, od katere, -ih; o komer, o čemer; o katerem, -ri, -rih; čigar

    la personns dont je parle oseba, o kateri govorim
    la chambre dont je sors soba, iz katere prihajam
    ce dont j'ai besoin to, kar potrebujem
  • dragée [draže] féminin

    1. posladkorjen mandelj, bonbon; pharmacie dražé, pilula; šibra, drobna svinčenka

    2. mešana krma

    dragée amère (figuré) grenka pilula
    avaler la dragée pogoltniti pilulo, figuré ugrizniti v kislo jabolko
    tenir la dragée haute à quelqu'un koga pustiti dolgo čakati za kaj; prisiliti koga, da drago plača, kar želi imeti
    dragée d'attrape dražeja, pri kateri sladkor prekriva grenko sredico
  • držáva state; country

    ZDA United States of America pl (s konstr. v sg) (krajšava: U.S.A); the States; the Union
    držáva v držávi state within a state
    balkanske držáve the Balkan states
    evropske držáve the European states
    tamponska držáva buffer state
    držáva podpisnica signatory (country)
    lutkasta držáva puppet state
    zveza držáv confederacy; confederation (of states); federation, (angleška) Commonwealth
    nevaren za držávo dangerous to the state
    sovražnik držáve public enemy
    satelitska držáva satellite state
    držáv, v kateri je bilo suženjstvo slave State (v ZDA)
    Cerkev in držáva Church and State
    nauk o držávi civics pl
  • dūrius ali dūrēus 3 (gr. δούριος ali δούρειος) lesen: equus Aur. (o trojanskem konju); pesn.: duria nox Val. Fl. lesna noč = noč, v kateri so Grki zlezli iz lesenega konja.
  • Dutch1 [dʌč] pridevnik
    holandski, nizozemski
    zgodovina nemški

    Dutch auction dražba, pri kateri ceno znižujejo, dokler predmeta ne prodajo
    Dutch clover botanika bela detelja
    Dutch courage pogum pijanca
    Dutch bargain kupčija le v enostransko korist
    Dutch comfort slaba tolažba
    Dutch cheese skuta
    Dutch treat skupen obed, pri katerem plača vsak svoje
  • dynastēs -ae, m (gr. δυνάστης) oblastnik, vladar, vazalni knez (lat. regulus), gospodar majhne (negrške) dežele, v kateri naziv kralj ni bil dovoljen: Ter. (z abl. dynastā), ceteri reges, tetrarchae dynastaeque Ci., regibus omnibus et dynastis et tetrarchis C., Thuys, dynastes Paphlagoniae N., ab regibus ac dynastis N. in od njim podložnih vazalnih knezov; pren. državni prvak, veljak, velmož: Ci. (Ep. ad Attic. II, 9, 1).
  • ēbrius 3 (naspr. sōbrius; gl. to geslo)

    1. napojen, nasičen, obilen: facite cenam mihi ut ebria sit Pl., saturitate saepe ego exii ebrius Pl., cum tu satura atque ebria eris Ter.

    2. pijan, vinjen: Pl., Pr., Q., Fufius ebrius H., anus ebria O., Deiotarum quisquam ebrium vidit? Ci., servos ebrios facere Ci. upijaniti; subst. masc.: domus erat plena ebriorum Ci. pijanih ljudi; pesn. tudi o stvareh: verba Tib. v pijanosti izrečene, prostodušne, signa Pr., vestigia Pr., gradus Sen. tr., nox ali bruma Mart. v kateri se mnogo pije; pren. pijan, opojèn (npr. od sreče, ljubezni): regina fortuna dulci ebria H., dulcis pueri ebrii ocelli Cat., curis Lucr. od skrbi omamljen, ebrius iam sanguine civium Plin.
  • egeō -ēre eguī (—)

    1. potreben biti, stradati, pomanjkanje trpeti, v pomanjkanju, v revščini živeti: Pl., Fl., egebat? immo locuples erat Ci., pecunia superabat? at egebas! Ci., bonus ille vir exterminetur, egeat Ci., semper avarus eget H., cur eget indignus quisquam te divite H.; brezos.: egetur acriter Pl.

    2. potrebovati, treba je komu česa; z abl.: ille non eguit consilio, hortatore Ci., auspicia non egent interpretatione Ci., eg. medicinā Ci., oculis ad cernendum Ci., pecuniam, quā nunc eget Ci., et earum rerum, quibus abundaremus, exportatio et earum, quibus egeremus, invectio Ci., se omnibus rebus egere dictitabant C., egere ope L., auxilio, fortunā, beneficiis S., non tali auxilio nec defensoribus istis tempus eget V.; z gen. (prim. gr. δεῖσϑαί τινος): Pl., Lucr., ne quis ex plebe auxilii egeret C., dum custodis eges H., nec medici nec curatoris egere H., quae causa rates aut cuius egentes litus ad Ausonium tot per vada caerula vexit? V. kateri vzrok ali katera potreba je privedla ladje? eg. nutricis O., alienae facundiae T.; z acc.: egere quidquam Pl., multa Ca. fr., nihil Gell.; z inf. pr. pass.: Mel.

    3. occ.
    a) ne imeti česa, biti brez česa, komu manjka česa: nostri maiores neque consilii neque audaciae eguere S., alia omnia vasta, inculta, egentia aquae S. brez vode, has iuveni, cum classis egeret, dedi V., te rationis egentem V. prestrašenega, virtutis non egens V. hraber, eget ille senatu, urbe, aerario Ci.
    b) želeti si kaj, česa, hrepeneti po čem: egeo tui amans abeuntis Pl., liba recuso, pane egeo H., qui tantuli eget, quanto est opus H., si plausoris eges H.
  • encausticus 3 (gr. ἐγκαυστικός)

    1. act. ki se tiče vžiganja; subst. encaustica -ae, f (sc. ars) umetnost slikanja z obarvanim raztaljenim čebeljim voskom, enkavstika: Plin.

    2. pass. vžgan: pictura encaustica Plin. enkavstična slika (na kateri so barve vmešane v raztaljen čebelji vosek).
  • epōdos -ī, m (gr. ἐπῳδός) epoda, vrsta lirskih pesmi, v kateri sledi daljšemum verzu krajši; take pesmi je zlagal Arhiloh, v rimsko pesništvo jih je uvedel Horacij: epodon liber Q.
  • Ērinna -ae, f in Ērinne -ēs, f (Ἠρίννη) Erina, pesnica z otoka Tela ali Teosa ali Tena ali Roda ok. l. 600, prijateljica Sapfe, pri kateri je dlje časa bivala, zato so jo imenovali Λεσβία: Pr., Plin., Hier. (z obl. Herinna).
  • Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

    1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

    2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

    3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

    4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.