Franja

daktil samostalnik
pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb] Daktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó.

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dátum date ženski spol

brez datuma sans date, non daté
z datumom 1. avgusta en date du 1^er août
novejšega datuma de fraîche date, récent
kateri datum je danes? le combien sommes-nous?, quel jour est-ce aujourd'hui?

dátum fecha f ; data f

brez datuma sin fecha
današnji datum fecha de hoy
novejšega datuma de fecha reciente
datum poštnega žiga fecha del sello postal
žig z datumom sello m con la fecha
kateri datum je danes? ¿qué fecha tenemos?, ¿a cuántos estamos?

dēfluus 3 (dēfluere) dol tekoč, dol padajoč: lacus Sid.; pren. ki gre naravnost dol, dol se spuščajoč: gradus Stat., caesaries Prud.; occ.: vasculum d. Ap. (posodica, v kateri tekočina teče navzdol) vodna ura.

dežêla country; land; province

na dežêli in the country
na dežêlo to the country
deveta dežêla fairyland, land of milk and honey, Cockaigne, wonderland, lotusland, land of plenty
obljubljena dežêla the Promised Land
dežêla podpisnica signatory country
dežêla v razvoju developing country, underdeveloped country
sveta dežêla the Holy Land
hiša na dežêli country house, villa, (manjša) cottage, country home
dežêla, v kateri se cedita med in mleko a land flowing with milk and honey
življenje kot v deveti dežêli a life of idleness and luxury
iti na dežêlo to go on a trip to the country
tuje dežêle foreign countries
preseliti se na dežêlo to move to the country
iti v krtovo dežêlo (figurativno) to die
živeti na dežêli to live in the country

digitalen pridevnik
1. (o načinu zapisa podatkov) ▸ digitálisDokumentacijo hranijo v digitalni obliki, informacije so zaniteresiranim ves čas dostopne tudi na spletni strani. ▸ A dokumentációt digitális formában tárolják, de az információk a honlapon is folyamatosan az érdeklődők rendelkezésére állnak.Najprej je bilo treba od avtorske skupine dobiti privoljenje za prenos slovarja na digitalni medij. ▸ A szótár digitális médiumra való átviteléhez először meg kellett szerezni a szerzői csoport hozzájárulását.Zdaj ko večinoma fotografiram le z digitalnim fotoaparatom, včasih pogrešam pričakovanje razvitih filmov. ▸ Most, hogy többnyire csak digitális fényképezőgéppel fényképezek, néha hiányzik az előhívott filmekre való várakozás.
Povezane iztočnice: digitalno potrdilo, digitalni podpis, digitalni certifikat, digitalni učinek, digitalni efekt

2. (ki ima zaslon s številkami) ▸ digitálisV tokijskem butiku z rabljenimi oblačili stranke zaželeno blago položijo na digitalno tehtnico, na kateri se takoj izpiše cena. ▸ A tokiói használtruha butikban a vásárlók az általuk kiválasztott árut ráteszik a digitális mérlegre, amely azonnal kiírja az árát.Vsi digitalni prikazovalniki so odpovedali, tako da ne vem, v kateri prestavi vozim, prav tako ne vidim trenutnih obratov. ▸ Az összes digitális kijelző felmondta a szolgálatot, ezért nem tudom, hogy éppen milyen sebességben vezetek, és az aktuális fordulatszámot se látom.
3. medicina (opravljen s prsti) ▸ digitálisPo digitalnem pregledu mu je zagotovil, da ima notranje hemoroide, mu predpisal zdravila in dal napotke o uravnoteženi prehrani, četudi ni imel težav z odvečno težo. ▸ A digitális vizsgálat után biztosította arról, hogy belső aranyere van, gyógyszert írt fel neki, és tanácsokat adott a kiegyensúlyozott étrenddel kapcsolatban, bár nem volt súlyproblémája.

dirigent samostalnik
1. (umetniški vodja) ▸ karmester, karnagy, dirigensZasedba se bo tamkajšnjim ljubiteljem klasične glasbe predstavila pod taktirko dirigenta. ▸ Az együttes a komolyzene helyi kedvelőinek ad koncertet a karmester vezényletével.
Povezane iztočnice: stalni dirigent, častni dirigent, gostujoči dirigent, glavni dirigent, šef dirigent

2. pogosto v športnem kontekstu (vodja) ▸ vezér, kapitány, karmesterPravi dirigent na igrišču lahko svojo ekipo reši iz domala vsake zagate. ▸ Egy igazi kapitány a pályán majdnem minden szorult helyzetből ki tudja menteni a csapatát.Režiser je v bistvu dirigent celotne ekipe, v kateri so različni profili. ▸ A rendező lényegében a különböző karakterű tagokból álló csapat karmestere.Trener je dirigent, povezuje igralce, žogo in igro, pri čemer mora delati brez napak. ▸ Az edző vezér is egyben, összeköti a játékosokat a labdával és a játékkal, eközben nem követhet el hibát.

dīvīnātiō -ōnis, f (dīvīnāre)

1. preroški dar, preroška moč, višji (božji) navdih, slutnja, domnevanje: Cu., divinatio est praesensio et scientia rerum futurarum Ci., μαντική Latine divinatio dicitur Ci., d. praesagientis animi Ci. ep., eo rem iam adducam, ut nihil divinatione opus sit Ci., si divinatio appellanda est perpetua naturalis bonitas, quae nullis casibus agitur neque minuitur N.

2. occ. (jur.) (sodna) preiskava in določitev, kateri izmed več oglašenih tožnikov naj prevzame tožbo: Ci. ep., Caelius in Ci. ep., Q., Suet., Bassus ap. Gell.; prim. naslov Ciceronovega govora: M. Tulli in Q. Caecilium oratio, quae divinatio dicitur.

dont [dɔ̃] pronom, religion, invariable katerega, katere, katerih; od, iz katerega, od katere, -ih; o komer, o čemer; o katerem, -ri, -rih; čigar

la personns dont je parle oseba, o kateri govorim
la chambre dont je sors soba, iz katere prihajam
ce dont j'ai besoin to, kar potrebujem

dragée [draže] féminin

1. posladkorjen mandelj, bonbon; pharmacie dražé, pilula; šibra, drobna svinčenka

2. mešana krma

dragée amère (figuré) grenka pilula
avaler la dragée pogoltniti pilulo, figuré ugrizniti v kislo jabolko
tenir la dragée haute à quelqu'un koga pustiti dolgo čakati za kaj; prisiliti koga, da drago plača, kar želi imeti
dragée d'attrape dražeja, pri kateri sladkor prekriva grenko sredico

držáva state; country

ZDA United States of America pl (s konstr. v sg) (krajšava: U.S.A); the States; the Union
držáva v držávi state within a state
balkanske držáve the Balkan states
evropske držáve the European states
tamponska držáva buffer state
držáva podpisnica signatory (country)
lutkasta držáva puppet state
zveza držáv confederacy; confederation (of states); federation, (angleška) Commonwealth
nevaren za držávo dangerous to the state
sovražnik držáve public enemy
satelitska držáva satellite state
držáv, v kateri je bilo suženjstvo slave State (v ZDA)
Cerkev in držáva Church and State
nauk o držávi civics pl

dūrius ali dūrēus 3 (gr. δούριος ali δούρειος) lesen: equus Aur. (o trojanskem konju); pesn.: duria nox Val. Fl. lesna noč = noč, v kateri so Grki zlezli iz lesenega konja.

Dutch¹ [dʌč] pridevnik
holandski, nizozemski
zgodovina nemški

Dutch auction dražba, pri kateri ceno znižujejo, dokler predmeta ne prodajo
Dutch clover botanika bela detelja
Dutch courage pogum pijanca
Dutch bargain kupčija le v enostransko korist
Dutch comfort slaba tolažba
Dutch cheese skuta
Dutch treat skupen obed, pri katerem plača vsak svoje

dynastēs -ae, m (gr. δυνάστης) oblastnik, vladar, vazalni knez (lat. regulus), gospodar majhne (negrške) dežele, v kateri naziv kralj ni bil dovoljen: Ter. (z abl. dynastā), ceteri reges, tetrarchae dynastaeque Ci., regibus omnibus et dynastis et tetrarchis C., Thuys, dynastes Paphlagoniae N., ab regibus ac dynastis N. in od njim podložnih vazalnih knezov; pren. državni prvak, veljak, velmož: Ci. (Ep. ad Attic. II, 9, 1).

ēbrius 3 (naspr. sōbrius; gl. to geslo)

1. napojen, nasičen, obilen: facite cenam mihi ut ebria sit Pl., saturitate saepe ego exii ebrius Pl., cum tu satura atque ebria eris Ter.

2. pijan, vinjen: Pl., Pr., Q., Fufius ebrius H., anus ebria O., Deiotarum quisquam ebrium vidit? Ci., servos ebrios facere Ci. upijaniti; subst. masc.: domus erat plena ebriorum Ci. pijanih ljudi; pesn. tudi o stvareh: verba Tib. v pijanosti izrečene, prostodušne, signa Pr., vestigia Pr., gradus Sen. tr., nox ali bruma Mart. v kateri se mnogo pije; pren. pijan, opojèn (npr. od sreče, ljubezni): regina fortuna dulci ebria H., dulcis pueri ebrii ocelli Cat., curis Lucr. od skrbi omamljen, ebrius iam sanguine civium Plin.

egeō -ēre eguī (—)

1. potreben biti, stradati, pomanjkanje trpeti, v pomanjkanju, v revščini živeti: Pl., Fl., egebat? immo locuples erat Ci., pecunia superabat? at egebas! Ci., bonus ille vir exterminetur, egeat Ci., semper avarus eget H., cur eget indignus quisquam te divite H.; brezos.: egetur acriter Pl.

2. potrebovati, treba je komu česa; z abl.: ille non eguit consilio, hortatore Ci., auspicia non egent interpretatione Ci., eg. medicinā Ci., oculis ad cernendum Ci., pecuniam, quā nunc eget Ci., et earum rerum, quibus abundaremus, exportatio et earum, quibus egeremus, invectio Ci., se omnibus rebus egere dictitabant C., egere ope L., auxilio, fortunā, beneficiis S., non tali auxilio nec defensoribus istis tempus eget V.; z gen. (prim. gr. δεῖσϑαί τινος): Pl., Lucr., ne quis ex plebe auxilii egeret C., dum custodis eges H., nec medici nec curatoris egere H., quae causa rates aut cuius egentes litus ad Ausonium tot per vada caerula vexit? V. kateri vzrok ali katera potreba je privedla ladje? eg. nutricis O., alienae facundiae T.; z acc.: egere quidquam Pl., multa Ca. fr., nihil Gell.; z inf. pr. pass.: Mel.

3. occ.
a) ne imeti česa, biti brez česa, komu manjka česa: nostri maiores neque consilii neque audaciae eguere S., alia omnia vasta, inculta, egentia aquae S. brez vode, has iuveni, cum classis egeret, dedi V., te rationis egentem V. prestrašenega, virtutis non egens V. hraber, eget ille senatu, urbe, aerario Ci.
b) želeti si kaj, česa, hrepeneti po čem: egeo tui amans abeuntis Pl., liba recuso, pane egeo H., qui tantuli eget, quanto est opus H., si plausoris eges H.

encausticus 3 (gr. ἐγκαυστικός)

1. act. ki se tiče vžiganja; subst. encaustica -ae, f (sc. ars) umetnost slikanja z obarvanim raztaljenim čebeljim voskom, enkavstika: Plin.

2. pass. vžgan: pictura encaustica Plin. enkavstična slika (na kateri so barve vmešane v raztaljen čebelji vosek).

epōdos -ī, m (gr. ἐπῳδός) epoda, vrsta lirskih pesmi, v kateri sledi daljšemum verzu krajši; take pesmi je zlagal Arhiloh, v rimsko pesništvo jih je uvedel Horacij: epodon liber Q.

Ērinna -ae, f in Ērinne -ēs, f (Ἠρίννη) Erina, pesnica z otoka Tela ali Teosa ali Tena ali Roda ok. l. 600, prijateljica Sapfe, pri kateri je dlje časa bivala, zato so jo imenovali Λεσβία: Pr., Plin., Hier. (z obl. Herinna).