Franja

pričakováti esperar; aguardar (kaj a/c) ; (čakati na) esperar ; (nadejati se) tener la esperanza de, contar con

komaj moči kaj pričakovati esperar con ansia (ali con impaciencia) a/c
pričakovati otroka estar embarazada
kot je bilo pričakovati como era de esperar

priletávati (-am) | priletéti (-ím) imperf., perf.

1. venire volando; atterrare

2. ekst. finire; cadere, arrivare:
krogle so priletavale v steno nad njim le pallottole finivano contro la parete soprastante
komaj se je zasmejal, že mu je priletela klofuta non aveva finito di ridere che gli arrivò in faccia un poderoso ceffone

3. pog. accorrere, correre, venire di corsa:
ob kriku so vsi prileteli iz hiše al grido tutti corsero fuori (di casa)

privléči (-vléčem)

A) perf.

1. tirare, trascinare verso; attirare:
privleči mreže na suho tirare le reti in secco
pren. privleči kaj na dan far luce su qcs.
privleči na dan kočljiva vprašanja sfoderare domande imbarazzanti

2. portare (a fatica):
privleči kovček v hišo portare a fatica la valigia in casa

3. trascinare a forza:
koga privleči k zdravniku trascinare qcn. a forza dal medico

4. redko attirare l'interesse

B) privléči se (-vléčem se) perf. refl. trascinarsi:
ves bolan se je komaj privlekel domov fiaccato dal malore, si trascinò faticosamente a casa

privleč|i se [é] (-em) sich schleppen, anschleppen, angekrochen kommen
komaj se privleči figurativno mit dem Kopf unter dem Arm kommen

pujo moški spol medicina zapeka, zaprtje; zapiranje vode; hud pritisk (k joku, smehu ipd.); koprnenje po; nagnjenje

a pujos polagoma, s trudom
sintió pujos de llorar komaj je zadržal jok

puro čist; bister, jasen, neskaljen; nedolžen; pravi; sam, izključen, zgolj

(cigaro) puro cigara
de puro gozo iz čistega (samega) veselja
de puro hambriento zgolj iz lakote
se cae de puro viejo čisto onemogel je (starec)
de pura cortesía iz same vljudnosti
por pura costumbre iz same navade
a puro de empujones s prerivanjem
las olvidó de puro conocidas pozabil jih je, ko jih je komaj spoznal
¡es puro engaño! to je prava sleparija, to ni nič drugega kot sleparija!

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

razlikováti to distinguish; to differentiate; to discern; to discriminate (proti against)

razlikováti med to draw a distinction between
komaj ga razlikujem od njegovega brata I can hardly tell him from his brother
razlikováti se to differ, to vary (od from); (biti nasproten) to contrast (with); (ne se skladati) to dissent (from), to be at variance (with)
razlikujemo se glede tega we disagree (ali we are divided) on it

razločeváti (-újem) | razlóčiti (-im)

A) imperf., perf. distinguere; ekst. riconoscere; vedere:
razločevati kaj s prostim očesom distinguere qcs. a occhio nudo
komaj je razločil cesto pred seboj vedeva a malapena la strada davanti
kaj ločuje človeka od živali? cosa distingue l'uomo dall'animale?

B) razločeváti se (-újem se) | razlóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. distinguersi; differire

ready¹ [rédi] pridevnik
pripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri)
voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot)
trgovina uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist
arhaično takojšen (o plačilu)

ready capital obratni kapital
a ready consent hitra, takojšnja privolitev
ready for death pripravljen na smrt
ready for sea pripravljen za odhod na morje, za izplutje
ready for take-off pripravljen za vzlet
a ready pen figurativno spreten pisec
a ready reply hiter, odrezav odgovor
ready source pripravljene (izdatne) zaloge
a ready speaker spreten govornik
ready to suspect nagnjen k sumničenju
a ready workman spreten, okreten delavec
a ready writer pisatelj, ki hitro ustvarja
dinner is ready večerja je pripravljena (servirana)
the readiest way najpreprostejši, najlažji način (to pay one's debts plačevanja dolgov)
tickets ready! pripravite vozovnice, prosim!
I am ready to go pripravljen sern za odhod, da grem
you are too ready to criticize others ti kar prehitro kritiziraš druge
he is not clever, but he is ready on ni bister, a kaže dobro voljo
he is ready with excuses on ima hitro izgovore pri roki
he is ready to get angry on hitro vzkipi, se razjezi
he was ready to faint skoraj onesvestil se je
I was ready to drop with fatigue komaj sem se držal na nogah od utrujenosti
to find a ready market (sale) naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajo
English money finds ready acceptance everywhere angleški denar povsod radi sprejemajo
to give a ready consent rad privoliti
to have a ready report biti odrezav
to get (to make) ready pripraviti (se)
he seized the readiest weapon pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v roke
ready, steady, go! šport pripravljeni, pozor, zdaj!

redíti (-ím)

A) imperf.

1. nutrire, allevare:
rediti govedo, konje allevare bovini, equini

2. ingrassare:
rediti prašiča ingrassare il porco

3. ekst. ingrassare:
kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa

4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi

B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri

remarquer [rəmarke] verbe transitif opaziti, zapaziti; znova označiti (perilo)

se remarquer opaziti se; odlikovati se
faire remarquer quelque chose à quelqu'un opozoriti koga na kaj
se faire remarquer biti opažen, pritegniti pozornost nase, odlikovati se
ce roman mérite à peine d'être remarqué ta roman komaj zasluži našo pozornost
cette femme se fait remarquer ta ženska zbuja pozornost s svojim (slabim) vedenjem

rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve

rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
rešíti situacijo to retrieve the situation
rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
rešíti komu življenje to save someone's life
rešíti svoj ugled to save one's reputation
rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives!

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

ripple¹ [ripl]

1. samostalnik
lahno valovanje, kodranje, grbančenje (vodne površine); val(ovanje); kodravost (las); žuborenje
ameriško majbna brzica

a ripple of laughter figurativno tih, komaj slišen smeh

2. prehodni glagol
rahlo valoviti, kodrati, vzburkati (vodno površino)
neprehodni glagol
kodrati se, delati majhne valove, rahlo valovati (o žitu); žuboreti, šumeti
figurativno (o vodi) teči delajoč drobne valove, žuboreti
pogovorno ščebetati, mrmrati

roman samostalnik
1. (literarno delo) ▸ regényKomedija je posneta po romanu francoskega pisatelja Balzaca. ▸ A vígjáték Balzac francia író regénye alapján készült.Če berem pogrošne romane, čutim, da zapravljam čas. ▸ Ha olcsó regényeket olvasok, úgy érzem, hogy csak az időmet vesztegetem.
Znotraj krovne zgodbe se vrti zgodba iz šund romana, v središču so ljubezenski trikotniki. ▸ A fő történetszálon belül egy ponyvaregény cselekménye zajlik, középpontjában szerelmi háromszögekkel.
Povezane iztočnice: biografski roman, erotični roman, satirični roman, roman v pismih, pisemski roman, ljubezenski roman, kriminalni roman, avtobiografski roman, mladinski roman, detektivski roman, roman s ključem, moderni roman, tradicionalni roman, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, fantastični roman, psihološki roman, filozofski roman, potopisni roman, pikareskni roman, roman v stripu, vohunski roman

2. (obširno besedilo) ▸ regényO njegovem obnašanju bi lahko napisala roman in bojim se, da imam opravka z bolnikom. ▸ A viselkedéséről egy egész regényt írhatnék, és attól tartok, hogy egy beteggel van dolgom.Izmenjavala sva si dogodke, pisala cele romane in komaj čakala pismonošo z novimi sporočili. ▸ Beszámoltunk egymásnak az eseményekről, kész regényeket írtunk, és alig vártuk a postást az új üzenetekkel.Po petdesetih letih zakona bi sedaj lahko spisala cel roman. ▸ Ötven év házasság után, most egy egész regényt írhatnék.
Če bi hotel popisati vse podrobnosti, bi bilo to za cel roman. ▸ Ha minden részletet le szeretnék írni, abból egy teljes regény lenne.

rotto

A) agg.

1. razbit, zlomljen; neuporaben; pren. prebit, zdelan:
ossa rotte prebite kosti

2. pren. odporen, vajen, privajen; slabš. vdan:
rotto alla fatica vajen naporov

B) m pren.
farcela, uscirne per il rotto della cuffia komaj, kakor po čudežu jo odnesti

C)
rotti pl. drobiž; in nekaj čez:
diecimila lire e rotti nekaj čez deset tisoč lir

rumore m

1. šum; zvok; hrup; trušč; ropot:
rumore assordante, lieve oglušljiv hrup, komaj slišen šum
fare rumore delati hrup, ropotati
difesa dal rumore zaščita pred hrupom
inquinamento da rumore onesnaževanje, onesnaženost s hrupom

2. tehn. šum

3. film
colonna dei rumori (colonna sonora) zvočna sled

4. med. šum:
rumori cardiaci, bronchiali srčni, bronhialni šumi

5. pren. govorica; čenča; glas:
la notizia ha destato in città grande rumore novica je sprožila v mestu plaz govoric

sachte: sachte! sachte! le počasi!, no no!; ganz sachte komaj opazno

sail² [séil] neprehodni glagol
jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

to sail along the coast pluti vzdolž obale
to sail under convoy pluti v konvoju
she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
prehodni glagol
prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga