Franja

Kunststein, der, umetni kamen

Kupferstein, der, bakrov kamen

lapidaire² [-dɛr] adjectif jedrnat, lapidaren; v kamen vklesan

inscription féminin lapidaire v kamen graviran napis

lapidár -ă (-i, -e) adj.

1. jedrnat, zgoščen, lapidaren

2. vklesan v kamen

lapidēscō -ere (lapis) (o)kameneti, (s)kamneti, spremeniti (spreminjati) se v kamen: folia lapidescunt Plin., cuius in balano utrimque ex longitudine extrema lapidescit duritia Plin., ut spongeae ipsae lapidescant Plin., et lapidescit ibi in acervis Plin., aiunt tactu protinus lapidescere, si vivat Plin. idr.

lapidify [ləpídifai] prehodni glagol
okamniti, spremeniti v kamen

lapidōsus 3 (lapis)

1. kamnit(en), poln kamenja: scopulus Varr. fr., terra Varr., ager, montes O., rivus, undae O. skalnat(o), krševit(o), corna V. pečkato, poma pruni Col. pečkate.

2. metaf.
a) kamneč (kamniti), v kamen spreminjajoč = kosti trdeč: chiragra Pers.
b) trd kot kamen, kamnit: panis H., Sen. rh. = iz peščene moke, alterius nationis (sc. sori) … est lapidosius Plin.

lapillīscō -ere (lapillus) okam(e)ne(va)ti, spremeniti (spreminjati) se v kamen; metaf. napeti (napenjati) se, otrdeti, nabrekniti: Tert.

lapillus -ī, m (iz *lapid-los, demin. lapis)

1. kamenček: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., grues lapillum pede sustinentes Plin.

2. occ.
a) potočni kremenček: invitat somnos crepitantibus unda lapillis O.
b) glasovalni kamenček (z belimi in črnimi kamenčki se je namreč na sodiščih glasovalo o življenju in smrti obtožencev): lapilli nigri albique O., mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpa O. (ta šega je povzeta po običaju Tračanov, ki so dobre in hude dni zaznamovali z belimi in črnimi kamenčki), od tod: diem signare melioribus lapillis Mart. ali numerare diem meliore lapillo Pers. = dan zaznamovati z belim kamenčkom = dan šteti med srečne dni.
c) dragulj, biser: nivei viridesque lapilli H. biseri in smaragdi, Eoi Pr. ali Indici Mart., Erythraei Mart. biseri, caris aures onerare lapillis O., pendebant ex auribus insignes candore et magnitudine lapilli Cu., gemmae et ex alieno litore petiti lapilli Sen. rh., insignes lapillis et coloribus vestes Lact., auro lapillisque ornamenta distincta Amm.
d) marmornat košček ali kamenček (za mozaična tla), okrasni kamenček, masivni kamenček, šilják: l. Numidici H., Libyci H. (ker so bila mozaična dela punskega izvora, prim.: pavimenta Poenica Ca.).
e) ledvični kamen, ledvičnjak, mehurni (sečni) kamen: eiectus lapillus calculoso alligatusque supra pubem levare ceteros dicitur ac iocineris etiam dolores et celeritatem partus facere Plin.

Lapislazuli, der, lazurni kamen, lazurit

later -eris, m (prim. gr. πλίνϑος žgani kamen, opeka) opeka, žgani kamen, poseb. sušen na soncu (naspr. testa): later aut caementum Ci., parietes ex lateribus extruere C., l. quadratus (kolekt.) Varr. fr., l. coctilis Varr. ali l. coctus Cu., Vitr., Mart., Iust. ali l. testaceus Vitr. žgana opeka, žgani kamen, naspr. l. crudus Vitr., Cu. nežgana opeka, lateres coquere Vitr. žgati, lateres ducere Vitr. ali fingere Plin. delati; preg.: laterem lavare Ter. = „metati bob ob steno“, zastonj se truditi; metaf.: l. argenteus, aureus Varr. fr., Plin. srebrna, zlata šibika.

laterculus -ī, m (demin. later)

1. opečica, opeka, žgani kamen: Col., Amm., coctiles, crudi laterculi Plin.; sg. kolekt. = opeka, opečje: hanc insuper contignationem … laterculo (v večini rokopisov: latericulo) astruxerunt C., murus instructus laterculo coctili Cu.

2. metaf. (zaradi podobnosti)
a) nekakšno pecivo, mlinec, mlinci: Ca., Pl.
b) računska ploščica, računska mizica (= abacus, gr. πλινϑεῖον): Hier.

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

Läuferstein, der, in Mühlen: zgornji (mlinski) kamen; Baukunst, Architektur smernik

lavatoio m (pl. -oi)

1. pralnica

2. perilni kamen; čeber (za namakanje perila)

laver¹ [léivə] samostalnik
poetično umivalnik; krstni kamen, krstna voda

litografiar (pres: -fo) litografirati, na kamen tiskati

ljùtac ljùca m
1. trd kamen: dva ljuca kamena nikad dobro brašno mljeti ne mogu
2. hud človek

lómljenec -nca m lbmljenac, lbmljeni kamen: zid iz -a

loncha ženski spol tenek ploščat kamen; rezina (gnjati)