Franja

jaune [žon] adjectif rumen, žolt; figuré besen; masculin rumena barva, rumenilo

Jaune masculin rumenokožec; masculin, (familier) stavkokaz
colère féminin jaune besna jeza
race féminin jaune rumena rasa
fièvre féminin jaune rumena mrzlica
filtre masculin jaune rumenica
liqueur féminin au jaune d'œuf jajčni liker
maladie féminin jaune (médecine) zlatenica
jaune citron, clair, d'or, de paille citronasto, svetlo, zlato, slamnato rumen
jaune masculin d'œuf rumenjak
jaune masculin d'eau (botanique) rumeni lokvanj
éclairer jaune rumeno svetiti
peindre les murs en jaune stene rumeno popleskati
rire jaune prisiljeno se smejati

jézica (-e) f dem. od jeza rabbietta, rabbiolina

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

kúhati (-am)

A) imperf. ➞ skuhati

1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite

3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta

4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre

B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa

ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk

lomíti (lómim)

A) imperf. ➞ zlomiti

1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio

B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

mān-suēscō -ere -suēvī -suētum (manus in suēscere; manui suescere = „roki se privajati“)

1. trans. (u)krotiti: animalia silvestria Varr., rabidae vires tigris V. (Cir.), fructus feros mansuescere terram Lucr.

2. intr.
a) (o živalih) (u)krotiti se, privaditi (privajati) se, navaditi (navajati) se, udomačiti (udomačevati) se: indomita vitula sero mansuescit Ambr., (sc. buculi) per haec blandimenta triduo fere mansuescunt Col., mansuevēre ferae Lucan.
b) metaf. (o ljudeh in stvareh) (u)blažiti se, (o)mečiti se, (o)mehčati se: nescia mansuescere corda V. neomečljiva, terra mansuescit arando V. postaja plodnejša (radodarnejša). — Od tod pt. pf. mānsuētus 3, adv. -ē „roki privajen“

1. (o živalih) krotek, pohleven: iuvencus Varr., sus L. domača.

2. metaf. (o ljudeh) krotek, krotkosrčen, pohleven, dobrodušen, miren, miroljuben (naspr. ferus): mansueti animi officia Ter., nimium animis estis simplicibus et mansuetis Corn., mansuetus in senatu, in edictis ferus Ci., manus O., Amor Pr., litora Pr. tiha, ne viharna, malum L., fiet mansuetior numinis ira O. jeza božanstva se pomirja, Musae mansuetiores Ci. krotkejše, mirnejše Muze (= ukvarjanje s filozofijo, retoriko idr., naspr. sodno, pogosto strastno govorništvo), ut mansuetissimus viderer Ci., civilius atque mansuetius versari Ap.

merde [mɛrd] féminin človeško blato, drek, govno; figuré ničvredna stvar; figuré zapleten položaj, zagata

merde! drek! vraga (prezir, jeza, zaničevanje, nestrpnost)
merde alors! presnéto! hudiča! (občudovanje, začudenje)
faire sa merde (populaire) delati se važnega

mouvement [muvmɑ̃] masculin gibanje, premikanje, kretanje; kretnja; prihajanje in odhajanje; sprememba; commerce promet, obtok; razgibanost, vrenje (figuré); strasti, spremembe v čustvovanju; pobuda, nagib, navdihnjenje; musique tempo; technique pogonska sredstva; pogon, obrat; militaire marš; udarna moč

en deux temps trois mouvements zelo hitro
de son propre mouvement iz lastnega nagiba, lastne iniciative
mouvement de colère napad jeze, jeza
sans mouvement nepremičen, brez življenja
mouvement (uniformément) accéléré, retardé (enakomerno) pospešeno, pojemajoče gibanje
mouvement d'affaires, de caisse poslovni, blagajniški promet
mouvement d'un appareil mehanizem
mouvement des cours gibanje tečajev
mouvement gréviste, de jeunesse stavkovno, mladinsko gibanje
mouvement latent (figuré) prikrito gibanje, tendenca
mouvement de(s) marchandises blagovni, tovorni promet
mouvement maritime ladijski promet
mouvement ondulatoire valovanje
mouvement ouvrier (ali travailliste), syndical delavsko, sindikalno gibanje
mouvement perpétuel stalno gibanje, perpetuum mobile; figuré, familier živo srebro (o živahnem otroku)
mouvement (du personnel) gibanje, premeščanje (osebja)
mouvement des personnes osebni promet
mouvement (de la population) gibanje prebivalstva
mouvement des prix gibanje cen
mouvement sismique potres(ni sunek)
mouvement uniforme, varié (physique) enakomerno, neenakomerno gibanje
se donner du mouvement biti neutrudljivo delaven
être dans le mouvement (familier) iti s časom
être sans cesse en mouvement biti neprestano na nogah
(se) mettre en mouvement spraviti (se) v gibanje
presser, ralentir le mouvement pospešiti, opočasniti gibanje, premikanje
le premier mouvement est toujours le meilleur (proverbe) prva, najbolj spontana reakcija (misel, intuicija) je vedno najboljša

nag|el (-la, -lo)

1. (hiter) schnell, rasch; eilig, hastig
nagli Eil-
(z naglimi koraki im Eilschritt, marš der Eilmarsch, tempo das Eiltempo)
naglo zadeti ereilen

2. prodaja, voda: reißend

3. ((pre)energičen) forsch; (prenagljen) vorschnell, übereilig, eilfertig

4. (nenaden) jäh (poguba jähes Verderben)
nagla jeza die Jähzornigkeit, der Jähzorn
nagle jeze jähzornig, leicht aufbrausend

5.
tehnika nagli poliv der [Blitzguß] Blitzguss

6.
medicina nagli porod die Sturzgeburt

nágel quick, swift, speedy, rapid, hasty; prompt; fast, rash; sudden

nágla jeza sudden anger
on je nágle jeze he has a hot temper, he is swift to anger
nágli sod martial law
po náglem sodu according to martial law
nágla smrt sudden death
bil je zelo nagel v svoji odločitvi he was very hasty in his decision
náglo prislov swift, quick
náglo odgovoriti to answer promptly
kot blisk náglo (as) quick as lightning
na náglo narejen most hastily constructed bridge
(pre)nágla odločitev a rash decision

nágel rapide, prompt; brusque; subit, soudain ; (pobočje) abrupt, escarpé

naglo rapidement, vite, promptement; subitement, soudainement, brusquement
z naglim korakom d'un pas rapide, à grands pas
nagla jeza colère ženski spol subite, irascibilité ženski spol, humeur ženski spol colérique
nagle jeze prompt à s'emporter, colérique, coléreux, irascible
naglo sodišče tribunal moški spol sommaire, cour ženski spol martiale

nágel (-gla -o) adj.

1. rapido, veloce; brusco; pronto:
nagel kot blisk veloce come il fulmine
nagel industrijski razvoj uno sviluppo industriale rapido

2. rapido; sollecito; improvviso:
potrebna je nagla odločitev è necessario decidere rapidamente, sollecitamente
nagla smrt morte improvvisa

3. avventato; impetuoso, precipitoso:
nagel v sodbi avventato nei giudizi

4. jur.
naglo sodišče corte marziale
pren. nagel korak trotto
aer. nagel navpični zasuk impennata
pren. nagel prehod stacco
avt. nagel štart sgommata
ekon. nagli razcvet boom
nagla jeza bizza
nagla podražitev salto, impennata (dei prezzi)
med. naglo hiranje consunzione
pren. naglo širjenje proliferazione
pren. naglo zaporedje raffica
žel. naglo zaviranje rapida

nágel pronto, rápido; apresurado, brusco, presuroso

z naglimi koraki a grandes pasos
nagle jeze irascible, colérico, iracundo
nagla jeza irascibilidad f, iracundia f, (arrebato m de) cólera f
nagli sod ley f marcial

nàprasit -a -o
1. togoten, nagle jeze: imao je -u, samovoljnu narav
2. nagel: -a smrt; -ōst ž togotnost, nagla jeza, naglost

nòr (nôra -o) adj.

1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)

nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)

1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.

2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv.

obnemógel (-gla -o) adj.

1. sfinito, esausto, spossato:
tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare

2. pren. impotente:
obnemogla jeza rabbia impotente

obsédati (-am) | obsésti (-sédem) imperf., perf.

1. sedere; tr. star. (oblegati) assediare, stringere d'assedio

2. essere in balia di, essere preso da:
obsedla ga je jeza è stato preso dalla rabbia