Franja

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

ram² [ræm] prehodni glagol
nabijati, zabi(ja)ti; zagraditi, zabasati kaj (down, in, into v)
natrpati, natlačiti, nagnesti (into v)
povezniti, potisniti (klobuk) (on na, over čez)
zadelati, začepiti, zamašiti kaj (up)
figurativno s silo vbiti kaj v glavo (into s.o. komu)
navtika naskočiti, napasti z ladijskim kljunom

to ram s.th. down s.o.'s throat, to ram s.th. into s.o.'s head vbi(ja)ti komu v glavo nekaj, s čimer se ne strinja
to ram up natlačiti; zamašiti

ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

I.

1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —

II.

1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.

2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).

razdá(ja)ti distribuer, répartir entre; donner en cadeau, dépenser

razda(ja)ti se se donner à, se dépenser

razví(ja)ti développer, déployer; dérouler, défaire, déballer ; (fotografija) révéler ; (plin) dégager ; (hitrost) atteindre ; (zastavo) arborer, hisser, pavoiser

razvi(ja)ti se se développer, se déployer, se dérouler
(ne)ugodno se razvi(ja)ti (o poslih) tourner mal (bien), prendre une mauvaise (bonne) tournure

razví(ja)ti desarrollar; desenvolver ; fot revelar ; (plin) producir ; (dejavnost) desplegar; mostrar ; (hitrost) alcanzar

razvi(ja)ti se llegar a su desarrollo; (organsko) evolucionar; (plin) producirse; desprenderse
razviti se v transformarse (ali convertirse) en; evolucionar hasta; llegar a ser
(ne)ugodno se razvijati (o poslih) tomar un rumbo (des)favorable
razviti zastavo desplegar (ali izar) la bandera

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

réclamation [-klamasjɔ̃] féminin pritožba, ugovor; commerce reklamacija; zahteva

en cas de réclamation v primeru pritožbe, reklamacije
registre masculin des réclamations knjiga pritožb
déposer, faire une réclamation contre vložiti ugovor proti
donner lieu à des réclamations da(ja)ti povod za pritožbe, za reklamacije
élever des réclamations contre pritožiti se proti

reč|i [ê] (-em) sagen
reči da ja sagen, (obljubiti) zusagen
reči ne nein sagen, na vprašanje: (etwas) verneinen
reči brez premisleka (so) hinsprechen, hinsagen
reči dobro besedo za ein gutes Wort einlegen
hočem reči will sagen
reči kako besedo pri mitsprechen, mitzureden haben
laže reči kot storiti leichter gesagt als getan
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
reči zbogom komu/čemu (jemandem/einer Sache) Lebewohl sagen
s tem nočem reči damit soll nicht gesagt sein
tu ni kaj reči dagegen ist nichts zu sagen
kot se reče wie man so schön sagt/wie es so schön heißt
temu se reče … das nenne ich …
da ne rečem um nicht zu sagen
kaj rečete k temu? was meinen Sie dazu?
rekel bi ich würde sagen/meinen
bi rekel! das will ich meinen!
ne boš menda rekel … sag bloß nicht …
nič nisem rekel ich will nichts gesagt haben
še hvala mi niso rekli ich habe kein Dankeschön erhalten
reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen, das Kind beim (rechten/richtigen) Namen nennen
| ➞ → recimo, rečeno, rekoč, rekši

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

reliquus (starejše relicuus, mlajše relicus) 3 (relinquere)

1. (za)puščen, (pre)ostal: si qua reliqua spes est Ci., familia, ex qua reliquus est Rufus Ci.; subst.
a) pl. reliquī -ōrum, m (z gen.) (pre)ostali = (pre)ostanek, (pre)ostanki, preostalina: reliqui peditum L., reliqui caesorum T.
b) reliquum -ī, n in pl. reliqua -ōrum, n (pre)ostalo, (pre)ostanek, (pre)ostanki, preostalina: de (a) reliquo Ci., Plin., reliquum noctis L., quod vitae reliquum fuit N. (pre)ostanek življenja, quae reliqui summa fuit Ci., reliqua belli L., T. Posebne zveze: reliquum est, ut … ali s samim cj. preostajati (le še): reliquum est, ut officiis certemus inter nos Ci. ep., reliquum est, ut egomet mihi consulam N., reliquum est, ubi nunc res publica est, ibi simus Ci. ep.; reliquum est z inf.: Ci. ep. idr., hortari modo reliquum est et ire S. fr., nihil est reliqui Ci. nič ne (pre)ostaja (drugega); reliquum habere aliquem Ci. še imeti koga (na razpolago); reliquum facere pustiti: quod fortuna reliqui fecit Ci., eum reliquum calamitas fecerat Cu., nihil sibi reliqui facere Ci. sebi ne pustiti ničesar, nihil reliqui facere, quominus … N., C. ničesar ne opustiti = storiti (vse), kar je mogoče, na vsak način, nihil reliqui faciunt, quominus metum et iras permoverent T., toda: luxuria ex rapinis nihil reliqui fecerat S. je vse spravila, je vse požrla; occ.
a) zaostal, dolgovan, ne(od)plačan, dolžen (dolžan): quod reliquum restat persolvere Pl., pecuniam reliquam ad diem solvere Ci.; subst. reliquum -ī, n in nav. pl. reliqua -ōrum, n zaostanek: in reliquum omne Icti., cum tanta reliqua sint Ci., reliqua creverunt Plin. iun., accipite reliquum (metaf.) Pl. ostalo pripovedko, reliqua trahere, habere, debere Icti. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti na dolgu, biti še dolžan.
b) (pre)ostal, prihodnji, bodoč: gloria Ci., non solum praesenti bello, sed etiam reliquo tempore N., in reliquum L. ali in reliquum tempus C., Ci. v prihodnje.

2. pl. (pre)ostali, drugi: Senones reliquique Galli C., reliqui omnes C., Ci., reliqua ((pre)ostalo, drugo) differamus in posterum Ci., aderat ianitor carceris et carnifex praetoris, reliqua Q. in drugo, in tako dalje (itd.); prim.: Africanus cum patriā loquens „desine Roma tuos hostes“, reliquaque praeclare Ci.; toda: reliqua Ci. (Ad Q. fr. 1, 3, 10) glede na drugo, sicer; sg. (pri kolekt.) (pre)ostal, drug: reliqua pars exercitus C., reliquus exercitus N., reliqua multitudo Ci., reliqua Graecia Cu., reliquum oppidum N. drug del mesta, ex omni reliquo Ci. iz (od) vsega (pre)ostalega (dela), quod reliquum est ali de reliquo Ci. glede (pre)ostalega, glede na drugo, v drugem ((pre)ostalem).

Opomba: štirizložna obl. pri nekaterih pesnikih (pri Kom. vselej): relĭcŭō reparari tempore Lucr., inter rĕlicŭas merces Ph.

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

renverser [rɑ̃vɛrse] verbe transitif prevrniti, prekucniti; obrniti; podreti, zrušiti na tla; razliti (tekočino); nagniti nazaj (la tête glavo); familier osupiti

renverser le courant obrniti tok, smer toka
renverser un récipient prevrniti posodo
se renverser pasti vznak, na hrbet; nagniti se nazaj
renverser la cervelle à quelqu'un zmešati komu glavo
renverser un gouvernement, un ministre zrušiti vlado, ministra
renverser son adversaire zrušiti, vreči na tla nasprotnika
l'automobiliste a renversé un piéton avto ja podrl pešca
renverser l'ordre des mots obrniti besedni red
renverser les profets podreti načrte
le vent a renversé beaucoup d'arbres veter je podrl mnogo dreves
renverser du vin razliti vino
renverser tous les obstacles porušiti vse ovire
cela me renverse (figuré) temu se zelo čudim, to mi zapre sapo
ne pas renverser! ne prevračaj! ne premetavaj!
se renverser sur le dos leči na hrbet
le voilier s'est renversé jadrnica se je prekucnila

re-pleō -ēre -ēvī -ētum (re in plēre)

1. zopet (znova, ponovno, spet) (na)polniti (napolnjevati): V., Pr., domus exhaustas replere Ci.; med.: haustum cratera repleri vident O. da se zopet polni; occ.
a) dopolniti (dopolnjevati), popolniti (popolnjevati), izpolniti (izpolnjevati): sumpta Ci., exercitum L., quod voci deerat, plangore replebam O. sem nadomeščal.
b) (na)polniti (napolnjevati) = (o)krepčati (okrepčevati), (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati): vires Stat., animos oculosque alicuius Vell., patriam laetitia Vell. navda(ja)ti z veseljem.

2. polniti, napolniti (napolnjevati): corpora carne O. nasititi, exercitum frumento C. obilno oskrbeti, litora voce O., gemunt repleti (z mrtvimi trupli) amnes V., replere sinum floribus O., tectum gemitu V., fama domos et moenia replet V. se širi po … ; pren.: repleri scientiā iuris Ci.; od tod adj. pt. pf. replētus 3 poln, napolnjen: templa Ci., eruditione Suet., vitā Lucan. sit (zasičen) življenja; z gen.: repletae semitae puerorum et mulierum L.; occ.
a) napolniti = narediti žensko nosečo (nosno, bremenato), narediti ženski otroka: Pall., virginem a deo repletam Iust.
b) okužiti: eādem vi morbi repletos secum trahere L.

Opomba: Sinkop. obl. pf.: replesti Stat., replestis L., replerat Lucr., replerant Stat., replesset Cu., Aur., replessent L.

re-plicō -āre -āvī -ātum (prim. com-plicō, ex-plicō)

1. razmotati (razmotavati), odmotati (odmotavati), razvi(ja)ti: volumen edicti Amm.

2. nazaj nagniti (nagibati), zapogniti (zapogibati), zavihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati): laminas Ca., cervicem Plin., labra Q., radios Sen. ph. odbijati, iocinora replicata intrinsecus Suet. navznoter zapletena.

3. metaf.
a) tako rekoč odmotati (odmotavati), v mislih ponoviti (ponavljati), razmisliti (razmišljati), v mislih razvi(ja)ti: memoriam annalium Ci., memoriam temporum Ci. razvi(ja)ti, quorum (sc. glirium) magnitudo saepius replicata Amm. večkrat hvaljena, necem Amm. obnavljati (pripoved, pripovedovanje), tako tudi multa alia, quae idcirco non replico Hier., temporis primum quidque replicans Ci. vselej najprej znova odvijajoč, vestigium suum Ap. nazaj obrniti.
b) preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati): haec mecum replicans Ap.

4. preklicati (preklicevati, preklicavati), razveljaviti (razveljavljati): replicavit illi dominus decem milia talentorum, quae illi dimiserat Aug., omnia, quae dimissa fuerint, replicentur Aug.

Opomba: Sinkop. pt. pf. replictae: non enlychnia sicca, non replictae bulborum tunicae? Stat.

re-primō -ere -pressī -pressum (re in premere)

1. nazaj potisniti (potiskati), zadržati (zadrževati), (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), odbi(ja)ti: Pl., Stat., Suet., Fl. idr., represso et remoto Lucretio C. Marius Gallorum copias repressit Ci., Murena regem repressum … oppressum reliquit Ci., vix odium suum homines ab eius corpore represserunt Ci., currentia vina repressit V. jim ni dal več teči (po (v) potokih), reprimere lacum Albanum Ci., reprimentia medicamenta Cels., reprimere (o zdravilih) procidentes vulvas Plin. ali alvum Cels. ali sudorem Plin., reprimere dextram (v spravo podano) V., reprimere retro pedem V. zaustavljati korake, reprimere cursum, fugam C.; refl. se reprimere vzdrž(ev)ati se: Ter., Plin. iun. idr., a presenti supplicio tuo continuit populus Romanus se et repressit Ci.; med.: vix reprimor (= me reprimo), quin … Pl.

2. metaf. odbi(ja)ti, (za)dušiti, zatreti (zatirati), (po)miriti (pomirjati), omejiti (omejevati), v kali zatreti (zatirati): Ter., Iust. idr., Catilinae conatum repressi Ci., fletum Ci., gemitum O., cum intellegeret reprimi concitatam multitudinem non posse N. se ne da pomiriti, je ni mogoče pomiriti, impetum Ci. odbi(ja)ti, luxuriam N. omejiti (omejevati), iram O., iracundiam T., Pac. ap. P. F., regios spiritūs N. zatreti objestnost. Od tod adv. pt. pf. repressē, toda le v komp. (repussius) vzdržno, omejeno, previdno, oprezno, pazljivo: peccare Gell., agere Amm.

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

re-temptō -āre -āvī -ātum (re in temptāre) zopet (znova, ponovno, spet) poskusiti (poskušati): verba intermissa, preces O., leti viam sine fine O., fila lyrae O. še enkrat zabrenkati, memoriam Sen. ph., vota dimissa Val. Fl. znova se vda(ja)ti izgubljenemu upanju, spes aliquem retemptat Val. Fl. zopet priganja, znova žene; z inf.: retemptantem totas refringere vestes O.

rétorquer [retɔrke] verbe transitif obrniti proti komu (dokaze, razloge, ki jih je dal); odvrniti (que ... da ...)

on lui a rétorqué les preuves qu'il avait alléguées ugovarjali so mu z dokazi, ki jih je (sam) navedel
rétorquer ses raisons à quelqu'un (figuré) pobi(ja)ti koga z njegovim lastnim orožjem