Franja

Zadetki iskanja

  • qualification [kwɔlifikéišən] samostalnik
    kvalifikacija, usposobljenost, sposobnost (for za)
    prvi pogoj (of, for za)
    izkaz o usposobljenosti; modifikacija, prilagoditev, omejitev; klasifikacija, ocena
    ekonomija najmanjše možne akcije člana nadzornega odbora

    qualification test usposobljenostni izpit
    without any qualification brez kakršne koli omejitve
  • raccroc [rakro] masculin slučajni zadetek (v igri), figuré stvar sreče

    par raccroc po srečnem slučaju
    il a réussi son examen par raccroc napravil je izpit čisto po sreči
  • recevoir* [rəsəvwar] verbe transitif prejeti, sprejeti, dobiti; sprejemati; dobiti izplačano; dobiti (odlikovanje); dopustiti, dovoliti, odobriti; uloviti (v posodo); verbe intransitif sprejemati (tudi radio); imeti sprejemni dan (za obiske itd.)

    se recevoir doskočiti (na tla)
    se recevoir medsebojno se obiskovati
    ils se reçoivent beaucoup mnogo se obiskujejo
    être reçu priti v navado, uveljaviti se; biti sprejet (kandidat)
    l'élève a été reçu (à l'examen) učenec je naredil izpit
    elle a été reçue au baccalauréat avec la mention bien napravila je maturo z dobrim uspehom
    recevoir un bon, un mauvais accueil biti lepó, slabó sprejet
    recevoir des applaudissements, des éloges požeti aplavz (odobravanje), pohvalo
    recevoir une lettre, un colis, une décoration, un prix, une leçon prejeti pismo, paket, odlikovanje, nagrado, lekcijo
    recevoir l'autorité de la chose jugée postati pravnomočen
    être reçu docteur promovirati, doktorirati
    recevoir des injures požreti žalitve
    recevoir de nombreuses modifications doživeti številne spremembe
    recevoir une perte, un échec imeti izgubo, doživeti neuspeh
    j'ai été bien reçu! lepo sem naletel!
    j'ai reçu ses confidences zaupal(a) se mi je
    la famille s'excuse de ne pas recevoir družina se opravičuje, da ne sprejema sožalnih obiskov
    j'en ai reçu une bonne, une mauvaise impression to je name naredilo dober, slab vtis
    je n'ai pas à recevoir d'ordres de vous verbe intransitif mi ne boste ničesar ukazovali
    j'ai reçu sa parole dal mi je svojo besedo
    il ne reçoit personne on nikogar ne sprejme, ne mara z nikomer govoriti
    recevoir quelqu'un à bras ouverts sprejeti koga z odprtimi rokami
    il a été reçu comme un chien dans un jeu de quilles bil je sprejet kot pes v cerkvi
    il vaut mieux donner que recevoir (proverbe) dajati osrečuje (človeka) bolj kot jemati
  • recibir (s)prejeti, dobiti; odobriti; utrpeti (izgubo, škodo); izkupiti (denar)

    recibir además povrhu (še zraven) dobiti
    recibir una carta prejeti pismo
    recibir daño škodo utrpeti
    recibir dinero izkupiti denar
    recibir a Dios, recibir al Señor, recibir la Eucaristía obhajilo prejeti
    recibir en retorno nazaj sprejeti
    después de recibir po prejemu
    horas de recibir sprejemne ure
    sala de recibir sprejemni salon
    hoy me toca recibir (pop) danes ne odnesem zdrave kože
    recibirse de licenciado napraviti državni izpit, licenciat
  • réussir [reüsir] verbe intransitif uspeti, imeti uspeh, obnesti se, posrečiti se, doseči cilj; uspavati (rastline, posli); verbe transitif izvesti do dobrega, uspešnega konca, dobro izpeljati ali dokončati

    je réussis uspem, posreči se mi
    je ne réussis à rien nič se mi ne posreči
    il réussit en tout, tout lui réussit vse se mu posreči
    je n'ai pas réussi spodletelo mi je, ni se mi posrečilo
    la vigne ne réussit pas partout vinska trta ne uspeva povsod
    il a réussi à son examen napravil je izpit
    elle a réussi à passer son permis de conduire posrečilo se ji je napraviti vozniški (šoferski) izpit
    l'air de la mer lui réussit morski zrak mu (ji) prija, koristi
    réussir un but, un essai (sport) zabeležiti zadetek (gól), uspeti v poskusu
    réussir un portrait, une photo napraviti uspel portret, uspelo fotografijo
    réussir une sauce, un plat napraviti dobro omako, dobro jed
    réussir une affaire, un travail uspešno opraviti zadevo, dokončati deto
  • reválida ženski spol upravičenost, pravica; pripustitev

    (examen de) reválida pripustitveni izpit (npr. za zdravnike, ki so diplomirali v inozemstvu)
  • rigòrōz -óza m (lat. rigorosus) rigoroz: polagati rigoroz opravljati rigoroz, strogi izpit
  • riparare1

    A) v. tr. (pres. riparo)

    1. ščititi, varovati:
    riparare le spalle a qcn. pren. komu ščititi hrbet

    2. popraviti, popravljati (napako, škodo):
    riparare un'ingiustizia popraviti krivico
    riparare una materia, riparare šol. delati popravni izpit v nekem predmetu; pog. popravljati

    3. (aggiustare) popraviti, popravljati:
    riparare le scarpe popraviti, pokrpati čevlje

    B) v. intr. poskrbeti, odpomoči:
    riparare a tutto poskrbeti za vse
  • riparazione f

    1. popravilo, porava, popravljanje (škode); nadomestilo:
    riparazione dei danni popravilo škode
    esame di riparazione šol. popravni izpit; pravo
    riparazioni di guerra vojne reparacije

    2. popravljanje, popravilo (pokvarjenih, poškodovanih predmetov):
    carro riparazioni avto servisno vozilo
  • rupiner [rüpine] verbe intransitif, familier dobro uspeti, briljirati pri izpitu

    il a rupiné à l'écrit briljiral je pri pismenem izpitu
    verbe transitif:

    rupiner sa chimie dobro opraviti izpit iz kemije
  • rush2 [rʌš]

    1. neprehodni glagol
    navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
    figurativno leteti, hiteti
    ekonomija živahno se razvijati
    šport spurtati

    to rush into certain death drveti v gotovo smrt
    to rush into extremes pasti v skrajnost
    to rush on (upon) s.o. planiti na koga
    to rush at the enemy planiti na sovražnika
    the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
    to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
    to rush to the station drveti na postajo
    fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

    2. prehodni glagol
    pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
    avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
    vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
    pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
    izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

    to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
    do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
    to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
    to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
    to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
    to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
    the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
    to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
    to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
    to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
    to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
    to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
    to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
    to rush a train navaliti na vlak
  • sabljati glagol
    1. ponavadi v športnem kontekstu (boriti se s sabljami) ▸ vív
    sabljati se ▸ vív
    Nekoč je sabljal, zdaj je trener. ▸ Egykor vívott, ma pedig edző.
    V sabljaški velesili Franciji začnejo sabljati pri petih letih, v Italiji že prej. ▸ Franciaországban, a vívónagyhatalomban már ötéves korben elkezdenek vívni, Olaszországban pedig még előbb.
    Kot najstnica je rada igrala tenis, plavala, drsala, se sabljala in tekla in kmalu je postalo jasno, da je športno talentirana. ▸ Tinédzserként imádott teniszezni, úszni, korcsolyázni, vívni és futni, és hamarosan kiderült, hogy tehetsége van a sporthoz.

    2. ponavadi sabljati se (boriti se s podolgovatimi predmeti) ▸ vív, kardozik
    sabljati se s palicami ▸ pálcákkal kardozik
    Ko ga je učitelj latinščine dobil, kako se s sošolcem sabljata s palicami za kazanje po zemljevidu, si je prislužil popravni izpit. ▸ Amikor a latintanára rajtakapta őt és egy osztálytársát, amint térképmutató botokkal kardoznak, pótvizsgára kényszerült.
  • satisfy [sǽtisfai]

    1. prehodni glagol
    zadovoljiti (koga), ugoditi (komu); nasititi (koga), potešiti (glad); dati zadovoljstvo; odstraniti (sum, dvom, strah); prepričati (of o)
    zagotoviti (that da)
    izpolniti (pričakovanja, prošnjo); popraviti (krivico)
    pravno odškodovati (koga), izplačati (koga), poravnati (dolg); zadostiti (obveznostim)

    2. neprehodni glagol
    zadovoljiti, biti zadovoljiv, ne biti pomanjkljiv
    cerkev delati pokoro

    to satisfy doubts razpršiti dvome
    to satisfy one's curiosity utešiti, nasititi svojo radovednost
    to satisfy the examiners napraviti izpit z zadostnim uspehom
    I am satisfied that he is wrong prepričan sem, da on nima prav
    to rest satisfied zadovoljiti se
  • school1 [sku:l]

    1. samostalnik
    šola (tudi figurativno)
    pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
    množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
    sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

    board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
    boarding school šola z internatom
    a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
    boys' school, girls' school deška, dekliška šola
    continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
    elementary school, primary school osnovna šola
    free school šola, v kateri se ne plača šolnina
    grammar school klasična gimnazija, srednja šola
    the medical school medicinska fakulteta
    piano school klavirska šola (metoda)
    public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
    ragged school brezplačna šola za revne otroke
    secondary school srednja šola
    a severe school stroga, trda šola
    technical school strokovna šola
    to attend a school obiskovati (neko) šolo
    to be at school biti v šoli (pri pouku)
    there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
    school is over at five pouk se konča ob petih
    to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
    to go to school to s.o. iti v šolo h komu
    to be in for one's schools iti na zaključni izpit
    to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
    to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
    to keep a school voditi zasebno šolo
    to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

    2. pridevnik
    šolski
    zgodovina sholastičen

    school theology sholastična teologija
  • scrape through prehodni glagol
    spraviti (koga skozi izpit)
    neprehodni glagol
    komaj se prebiti, priti skozi (an examination izpit)
  • severe [sivíə] pridevnik (severely prislov)
    strog, neprizanesljiv, brezobziren (on, upon do, v)
    natančen, strikten; zelo hladen, trd, oster, težak; nevihten (vreme); preprost, zmeren, brez (odvečnega) okrasja (slog); piker, ujedljiv, sarkastičen; naporen, mučen, težaven; bolesten; resen (bolezen)

    a severe blow hud (močan, trd) udarec
    severe criticism ostra kritika
    a severe examination strog, težak izpit
    severe judge strog sodnik
    severe illness težka bolezen
    a severe inquiry natančna preiskava
    a severe remark pikra, zbadljiva opazka
    severe requirements težki pogoji
    a severe winter huda, ostra zima
    severely ill težko bolan
    to leave severely alone načelno ne hoteti nobenega opravka z; striktno se izogibati, (ironično) napraviti velik ovinek okoli
  • sit*1 [sit]

    1. neprehodni glagol
    sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
    zastopati v parlamentu (for koga)
    imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
    zaposliti se (over s čim)
    študirati (under pri kom)

    2. prehodni glagol
    sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
    posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

    to sit on the bench figurativno biti sodnik
    the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
    to sit in Congress biti član Kongresa
    to sit for an examination opravljati izpit
    to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
    the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
    to sit a horse jahati na konju
    to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
    to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
    it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
    he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
    to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
    to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
    to sit a play through prisostvovati igri do konca
    he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
    to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
    it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
    to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
    don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
    to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
    to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
    to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
    to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
    to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
    his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno
  • slikopleskarski mojster stalna zveza
    (poklicna kvalifikacija) ▸ szobafestő mester, szobafestő, mázoló
    Leta 2004 je opravil mojstrski izpit in si pridobil naziv slikopleskarski mojster. ▸ 2004-ben letette a mestervizsgát és megkapta a szobafestő mester képesítést.
  • solo

    A) agg.

    1. sam:
    essere, starsene solo biti sam

    2.
    da solo sam (brez tuje pomoči)
    fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam

    3.
    soli sama (v dvoje)
    cenammo soli večerjala sva sama

    4. samo:
    uno solo samo eden
    due soli samo dva

    5.
    un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
    c'è un solo Dio Bog je samo eden
    la verità è una sola resnica je samo ena
    non uno solo niti eden

    6.
    soli pl. samo, izključno:
    giornale per soli uomini časopis samo za moške

    7. sam (brez dodatkov):
    non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha

    8.
    a una sola voce v en sam glas, enoglasno

    9. glasba solo:
    suite per violino solo suita za solo violino

    B) avv. samo, le

    C) cong.

    1. samo, vendar

    2.
    solo che če le:
    darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš

    Č) m glasba solo, solist
  • sortie [sɔrti] féminin izhod, izstop; odhod; izvoz, izvažanje; militaire izpad; napad; bojni polet vojnega letala; pluriel, commerce izplačila

    à la sortie de l'hiver, de l'école, du théâtre ob odhodu, ob koncu zime, šole (pouka), gledališke predstave
    sortie de bain, de bal kopalni, večerni plašč
    sortie des classes konec šole (pouka)
    sortie d'un roman izid romana
    sortie d'essai poskusna vožnja
    sortie sur la rue izhod na ulico
    sortie d'une nouvelle voiture začetek prodaje novega avtomobila
    sortie de secours izhod v sili
    droits masculin pluriel de sortie izvozna carina
    examen masculin de sortie zaključni izpit
    tentative féminin de sortie (militaire) poskus izpada
    le professeur a fait une sortie contre la jeunesse profesor je napadel mladino
    l'aviation a effectué plus de mille sorties aviacija je izvedla več kot tisoč bojnih poletov
    se ménager une (porte de) sortie zagotoviti si možnost, da se izvlečemo iz zadrege, figuré pustiti si ena, zadnja vratca odprta