Franja

Zadetki iskanja

  • re-stituō -ere -uī -ūtum (re in statuere)

    I.

    1. postaviti (postavljati) (spet) na prejšnje mesto, postaviti (postavljati) nazaj: statuam Ci., ut, quo quaeque (sc. arbor) modo steterit, restituant O.

    2. metaf.
    a) postaviti v prejšnje stanje (v (na) prejšnji položaj): Seuthen in regnum restituit N., Siciliam in pristinum restituere N. na Siciliji obnoviti prejšnje stanje (razmere), tribunos in suam dignitatem C., aliquem in antiquum locum gratiae C. nakloniti (naklanjati), izkazati (izkazovati) komu nekdanjo milost (naklonjenost), aliquem in amicitiam Ci. zopet se spoprijateljiti s kom; abs.: fratrem restituit Ci. je pomilostil; toda: quin eum restituis? Pl. = spametuj ga; ret. z dat.: Britanniam veteri patientiae restituere T. zopet vrniti v prejšnjo pokorščino; poseb. restituere in integrum (o odpravi kakega pravnega položaja) postaviti (vrniti) v prejšnji stan (položaj): damnatos in integrum restituit C. obsojencem je ukinil kazen, consilia restituere L. ovreči, preklicati, iudicia (sc. Verris) Ci. ovreči razsodbe in tako zadevo vrniti v prejšnji (nekdanji) položaj (prvotni status), praedia in integrum restituere Ci., quod te absente hic filius egit restitui in integrum, aequom est Ter. zopet spraviti v tir; occ. nazaj poklicati, nazaj pozvati, nazaj pripeljati, nazaj spraviti: (sc. Aristides) populi scito in patriam restitutus est N., causā restituendi mei (v domovino iz pregnanstva) Ci., virgines in patriam ad parentes L., sospites Romam ad propinquos L.
    b) (večinoma z dat. personae) zopet (znova, spet) da(ja)ti, zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): restituta ei sunt bona N., restituere agrum alicui L., civibus sua H., apibus fructum suum Ph. (kot sodnik) prisoditi v last; metaf.: restituere Syracusanis libertatem N., populo Romano tribuni plebis restituti sunt Ci., se alicui restituere Ci., L. zopet se spraviti, zopet se spoprijateljiti s kom; ocvc.
    a) komu zopet (znova, spet) pridobi(va)ti: restituere Ioniam Atheniensibus N., Samum populo N., oppida abalienata patriae N., Arpi ad Romanos restituti L.
    b) nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati, vračevati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti: restituere alicui impedimenta Cu.; brez dat.: restituere amissa ali fraudata C. škodo = restituere damna L. = iacturam Col., res perditas L., vim Ci. prizadeto škodo poravnati s silo (z nasiljem).

    II. popraviti (popravljati), zopet (znova, spet) postaviti, zopet (znova, spet) (z)graditi, zopet (znova, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, spet) obnoviti (obnavljati): aedes Ci., muros Atheniensium N., comas turbatas ali disiectas O. zopet poravnati, oppida vicosque, quos incenderunt, restituere C.; metaf.: rem prolapsam L., aciem L. bojno vrsto zopet poravnati (zopet vzpostaviti, zopet formirati), restituere pugnam, proelium L. obnoviti, zopet urediti, ordines L., cunctando restituit rem Enn. je rešil, restituere tribuniciam potestatem Ci., restitue nobis aliquando veterem tuam illam calliditatem atque prudentiam Ci. pokaži svojo staro prekanjenost, pokaži se zopet starega zvitorepca, se restituere Varr. zopet si opomoči, sanitatem Plin., vina sibi restituuntur Plin. se zopet popravijo.
  • return1 [ritə́:n]

    1. samostalnik
    vrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest
    množina statistični podatki, izkazi, rezultati
    parlament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor
    (često množina) dohodek, zaslužek
    množina, trgovina prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža
    arhitektura izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge
    množina slab tobak za pipo

    by return of post (mail) z obratno pošto
    in return for kot povračilo, nadomestilo za
    on my return ob moji vrnitvi
    without return brezplačno, zastonj
    annual return letno poročilo
    delivery by return neodložljiva izročitev, predaja
    early (quick) return trgovina hitra prodaja
    a return ticket to London povratna vozovnica za London
    income-tax return prijava dohodkov
    a return of influenza medicina ponovitev gripe
    many happy returns of the day (želim vam) vse najboljše za rojstni dan
    official returns uradne številke, uradni statistični podatki
    on sale or return trgovina v komisiji
    goods on sale or return komisijsko blago
    to bring (to yield) a return prinašati korist, obrestovati se, rentirati se
    what did he get in return for his kindness? s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?
    to make good returns trgovina dobro, dobičkonosno iti v prodajo
    to make no return for ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnega
    to owe s.o. a return biti komu dolžan povračilo
    he secured his return for this constituency zagotovil si je izvolitev v tem volilnem okrožju
    to take a return ticket to Leeds kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds

    2. pridevnik
    povraten

    return copies (knjigotrštvo) remitenda
    return journey povratno potovanje
    return match povratna tekma
    return ticket povratna vozovnica
  • reverence [révərəns]

    1. samostalnik
    spoštovanje (for do)
    čaščenje; poklon; ugled
    irsko, arhaično, vulgarno & šaljivo prečastiti gospod

    save your reverence brez zamere, nikar ne zamerite, oprostite mi
    to feel reverence for čutiti spoštovanje do
    to hold (to have) in (great) reverence (zelo) spoštovati
    to pay reverence to s.o. spoštovati, izkazati spoštovanje komu
    to regard with reverence spoštovati, častiti

    2. prehodni glagol
    častiti (boga); spoštovati
  • rôle [rol] masculin, théâtre vloga; seznam; zvitek

    à tour de rôle po vrsti, po redu
    rôle d'équipage seznam ladijskega moštva
    rôle principal, secondaire glavna, stranska vloga
    premier rôle glavna vloga, glavni igralec
    uvoir le beau rôle izkazati se v kaki situaciji; imeti lahko delo
    assumer un rôle important prevzeti pomembno, važno vlogo, funkcijo
    créer un rôle ustvariti, prvikrat igrati neko vlogo
    distribuer les rôles razdeliti vloge
    jouer un grand, petit rôle (figuré) igrati veliko, majhno vlogo
    jouer un mauvais rôle (figuré) igrati grdo vlogo
  • salūtātiō -ōnis, f (salūtō -are)

    1. pozdràv, pozdrávljanje, pozdravilo: quis denique communi salutatione dignum putet CI., armis demissis salutationem more militari facere AUCT. B. AFR. pozdraviti po vojaško (po vojaški navadi), po vojaško izkazati čast, inter exercitus salutationem factam (sc. esse) L. da sta se vojski po vojaško pozdravili, salutationem reddere T. vrniti (vračati) pozdrav, odzdraviti (odzdravljati), mutuā salutatione factā CU. ali salutatione acceptā ac redditā MACR. po medsebojnem (obojestranskem) pozdravu; o pis(me)nem pozdravu: mihi potuit esse ... gravior ulla salutatio CI.

    2. occ.
    a) pozdravljanje kakega imenitnika na njegovem domu, obisk (obiski), poklòn (poklóni), poklonitev, poklanjanje, izkaz (izkazovanje) spoštovanja (časti), državniški obisk, uradni obisk, vljudnostni obisk: dare se salutationi amicorum CI. EP., ubi salutatio defluxit CI. EP., salutationes matutinae SEN. PH., per diversas domos salutationem meritoriam circumferre SEN. PH.; o obiskih in zaslišanjih pri cesarju: nec tuas salutationes fuga et vastitas sequitur PLIN. IUN., promiscuis salutationibus admittebat (sc. Augustus) et plebem SUET., opperientes salutationem Caesaris GELL.
    b) (o pozdravljanju = čaščenju božanstev v njihovih svetiščih) pozdràv, pozdrávljanje, čaščenje, izkazovanje časti, molitev (molitve): in conspectu salutationes facere VITR. opravljati svoje molitve, deae perfectis salutationibus AP. po končanih molitvah na čast boginji.
  • scratch1 [skræč]

    1. samostalnik
    praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
    figurativno nič, ničla; prvi začetek
    figurativno preizkušnja, dokaz poguma
    množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

    Old Scratch zlodej, vrag
    up to scratch na višini
    a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
    to be up to scratch figurativno biti v formi
    to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
    to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
    to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
    when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
    to start from scratch iz nič začeti
    it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

    2. pridevnik
    skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

    scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
    scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
    scratch paper konceptni papir
  • service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

    de service opravljajoč, imajoč službo
    en service v rabi, v obratu
    hors service neuporaben, izven obrata
    prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
    service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
    service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
    services pluriel administratifs upravni oddelek
    service aérien letalska služba
    service de banlieue (železnica) predmestni promet
    service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
    service de la caisse blagajniški oddelek
    service du change devizni oddelek
    service des colis postaux oddelek za poštne pakete
    service compris s postrežbo vred
    service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
    service de dépannage (avto)popravljalnica
    service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
    service de l'économat uprava materiala, ekonomat
    service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
    service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
    service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
    service de nuit nočna služba
    service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
    service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
    service du personnel personalni oddelek
    service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
    service de la publicité reklamni oddelek
    service de renseignements oddelek, biro za informacije
    service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
    service de santé zdravstvena služba
    service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
    service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
    service des ventes prodajni oddelek
    année féminin de service službeno leto
    dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
    entrée féminin en service nastop službe
    escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
    heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
    lettre féminin de service služben dopis
    règlement masculin de service službeni pravilnik
    (magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
    vêtement masculin de service službena obleka
    voie féminin de service stranski tir
    premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
    demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
    toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
    être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
    être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
    je suis à votre service na uslugo sem vam
    être de service imeti službo (ne biti prost)
    ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
    l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
    faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
    mettre en service dati v obrat, v promet
    obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
    prendre en service, à son service vzeti v službo
    mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
    rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
    rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
    solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
    qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
    être de service dežurati, biti dežurni
  • signalize [sígnəlaiz] prehodni glagol
    oznaniti (s signali), signalizirati; poudariti, odlikovati, proslaviti; označiti, zaznamovati

    to signalize a ship naznaniti (s signali) ladjo
    to signalize o.s. izkazati se, odlikovati se
  • slàb (slaboten) faible, débile, infirme, languissant, peu robuste, peu solide ; (hud) mauvais ; (kava, čaj) léger ; (glas) languissant, éteint

    slab spomin mauvaise mémoire, mémoire infidèle
    slaba tolažba faible (ali pauvre, piétre) consolation
    slabo zdravje mauvaise santé, santé délicate
    v slabi družbi en mauvaise compagnie
    v slabem stanju en mauvais état
    slabi časi temps durs (ali difficiles)
    slab zrak air vicié
    slab želodec estomac délicat
    imeti slab vid, slabe oči avoir (une) mauvaise vue (ali la vue faible)
    biti slabe volje être de mauvaise humeur, avoir une mauvaise lune, familiarno être mal luné, popularno être en rogne (ali de mauvais poil)
    biti na slabem glasu pri kom être mal vu de quelqu'un, être mal dans les papiers de quelqu'un
    slabo mi je (zdravstveno) je me sens mal, j'ai mal au cœur
    slabo vreme je il fait mauvais (temps)
    ni slabo! ce n'est pas mal!
    izkazati komu slabo uslugo rendre un mauvais service à quelqu'un
    na slabih nogah je, slabo mu gre (poslovno) ses affaires vont mal, il est mal dans ses affaires
    slabo o kom govoriti dire du mal de quelqu'un
    slabo ji je postalo, prišlo elle eut une défaillance, il lui prit une faiblesse, elle s'est trouvée mal
  • slàb mal ; (slaboten) débil (tudi značaj, pulz, konstitucija, upanje, glas) ; (brez moči) endeble ; (tolažba) triste

    v slabem stanju en mal estado
    v slabi družbi en mala compañía
    slabi časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
    v slabem pomenu en mal sentido
    slaba kupčija mal negocio m
    slab sluh oído m duro
    slab spomin memoria f flaca
    imeti slab spomin ser flaco de memoria
    slab sloves mala fama f, mala reputación f
    slaba (šibka) stran lado m débil
    slaba (šibka) točka punto m flaco
    slabo zdravstveno stanje mal estado m de salud
    slabo zdravje mala salud f
    slaba (neokusna) šala broma f de malgusto
    slab želodec estómago m delicado
    slab zrak aire m viciado
    ni slabó! ¡no está mal!
    biti slabe volje estar de mal humor
    slabo vreme je hace mal tiempo
    imeti slabe oči tener la vista cansada
    izkazati komu slabo uslugo hacer a alg un flaco servicio
    slabó mi je postalo sentí un desfallecimiento
    stati na slabih nogah no tener base sólida
  • sommo

    A) agg.

    1. najvišji

    2. pren. največji; odličen, znamenit:
    l'Essere sommo najvišje bitje, Bog
    il sommo bene največja dobrina
    il sommo poeta največji pesnik (Dante)
    il sommo Pontefice papež
    in sommo grado največ, v največji meri
    tributare sommi onori izkazati najvišje časti

    3.
    per sommi capi v glavnih črtah

    B) m

    1. vrh

    2. pren. vrhunec:
    a sommo di, in sommo a vrh, na vrhu česa
  • Sporen, pl, ostroge; die Sporen geben spodbujati; sich die (ersten) Sporen verdienen izkazati se (prvič)
  • spoštovanje samostalnik
    1. (pozitivno mnenje) ▸ tisztelet, tiszteletben tartás
    spoštovanje do ljudi ▸ emberek iránti tisztelet
    Z urejenostjo kažeš tudi svoj odnos in spoštovanje do drugih ljudi. ▸ Az ápoltsággal a többi ember iránti viszonyodat és tiszteletedet is kimutatod.
    spoštovanje do tekmeca ▸ ellenfél iránti tisztelet
    spoštovanje do dela ▸ munka iránti tisztelet
    spoštovanje do tradicije ▸ hagyományok tisztelete
    spoštovanje do življenja ▸ élet iránti tisztelet
    medsebojno spoštovanje ▸ egymás közötti tisztelet
    globoko spoštovanje ▸ mély tisztelet
    izkazati spoštovanje ▸ tiszteletet tanúsít
    izraziti spoštovanje ▸ tiszteletet kifejez
    vzbujati spoštovanje ▸ tiszteletet kelt
    uživati spoštovanje ▸ tiszteletet élvez
    pridobiti spoštovanje ▸ tiszteletet kivív
    izgubiti spoštovanje ▸ tiszteletet elveszít
    kanček spoštovanja ▸ csepp tisztelet
    znak spoštovanja ▸ tisztelet jele
    spoštovanje živali ▸ állatok tiszteletben tartása
    spoštovanje narave ▸ természet tiszteletben tartása
    spoštovanje okolja ▸ környezet tiszteletben tartása
    zaslužiti si spoštovanje ▸ tiszteletet érdemel
    vreden spoštovanja ▸ tiszteletre méltó
    Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. ▸ A németek szeretnek tapsolni és kifejezni tiszteletüket a zenészek iránt.
    Vsi trije tekmeci so izjemno kvalitetni in vredni spoštovanja. ▸ Mindhárom ellenfél kivételesen jó és tiszteletre méltó.

    2. (izpolnjevanje; upoštevanje) ▸ tiszteletben tartás, betartás
    spoštovanje zakona ▸ törvény tiszteletben tartása
    spoštovanje pravice ▸ jogok tiszteletben tartása
    spoštovanje zasebnosti ▸ magánélet tiszteletben tartása
    V harmoniji z vnukom je mogoče živeti le ob popolnem upoštevanju in spoštovanju zasebnosti obeh. ▸ Az unokával csak mindkét fél magánéletének a teljes körű figyelembevétele és tiszteletben tartása mellett lehet harmóniában élni.
    spoštovanje resolucije ▸ határozat betartása
    spoštovanje prava ▸ jog tiszteletben tartása
    spoštovanje pravil ▸ szabályok betartása
    spoštovanje predpisov ▸ előírások betartása
    spoštovanje rokov ▸ határidők betartása
    spoštovanje načela ▸ elv tiszteletben tartása
    spoštovanje tradicije ▸ hagyományok tiszteletben tartása
    spoštovanje norm ▸ normák betartása
    spoštovanje dostojanstva ▸ méltóság tiszteletben tartása
    spoštovanje drugačnosti ▸ másság tiszteletben tartása
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    spoštovanje čustev ▸ érzelmek tiszteletben tartása
    spoštovanje potreb ▸ szükségletek tiszteletben tartása
    spoštovanje pogodbe ▸ szerződés tiszteletben tartása
    Veleposlanica je opozorila tudi na potrebo po spoštovanju meddržavnih pogodb, ki ščitijo manjšino. ▸ A nagykövetasszony figyelmeztetett a kisebbségeket védelmező államközi megállapodások tiszteletben tartásának szükségességére is.
  • spoštovánje respect; regard; deference; homage; consideration; esteem, estimation; reverence (do for); veneration

    iz spoštovánja do out of respect for, in deference to
    z vsem dolžnim spoštovánjem with all due respect, (tudi ironično) with the greatest respect
    spoštovánje samega sebe self-respect
    z odličnim spoštovánjem (v trgovinskih pismih) yours faithfully, respectfully yours
    imeti največje spoštovánje do, za... to have the greatest respect for...
    izkazati komu spoštovánje to pay one's respects to someone
    bil je sprejet z vsem spoštovánjem, ki gre njegovemu položaju he was received with all the respect due to his position
    uživati splošno spoštovánje to enjoy general esteem
    znal si je pridobiti spoštovánje he knew how to win respect
  • spoštovánje respect moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , hommage moški spol , vénération ženski spol

    spoštovanje samega sebe respect (ali estime) de soi-même
    brez spoštovanja sans respect, irrespectueux, irrévérencieux
    poln spoštovanja plein de respect, respectueux, plein de vénération (ali de révérence)
    imeti spoštovanje do koga avoir du respect (ali de l'estime) pour quelqu'un, respecter, estimer quelqu'un
    izkazati spoštovanje komu témoigner du respect à quelqu'un
    navdati s spoštovanjem inspirer du respect (ali de l'estime) (à quelqu'un)
    uživati splošno spoštovanje jouir de l'estime générale
    uživati veliko spoštovanje être tenu en grande estime par, être très estimé par, avoir une large place dans l'estime de quelqu'un
    zbuditi, pridobiti si spoštovanje se faire respecter, s'attirer (ali inspirer, imposer) le respect
    pri vsem spoštovanju do Vas avec tout le respect que je vous dois
    moje spoštovanje Vaši soprogi! mes hommages à Madame votre épouse!
    (pozdravljam) z odličnim spoštovanjem (konec pisma) veuillez agréer, Monsieur (oz. Madame), l'expression de mes sentiments respectueux (ali de mon profond respect), recevez, Monsieur (oz. Madame), l'assurance de ma considération distinguée (ali de ma parfaite considération)
    spoštovanja vreden estimable, respectable, vénérable
    spoštovanje zbujajoč qui inspire (ali impose) le respect (ali l'estime)
  • spoštovánje respeto m ; estima f , estimación f ; aprecio m ; veneración f

    spoštovanje samega sebe propia estimación
    ki je brez spoštovanja irrespetuoso, irreverente
    pri vsem spoštovanju do Vas con todos los respetos debidos (a usted)
    navdati s spoštovanjem infundir respeto
    izkazati spoštovanje respetar
    imeti spoštovanje za (do) tener buena opinión (ali un alto concepto) de
    dobiti si, zbuditi spoštovanje hacerse respetar, imponerse
    uživati veliko spoštovanje gozar de alta estimación, ser muy respetado
    moje spoštovanje Vaši soprogi! mis respetos a su señora!
    s spoštovanjem (konec pisma) respetuosamente; quedo de usted atento y seguro servidor (krajšava: atto. y s.s.)
    zbujajoč spoštovanje que inspira respeto
    spoštovanja vreden estimable; apreciable; digno de estimación (ali de aprecio)
  • sprejèm reception; acceptation, acceptance; (v šolo) admission, admittance

    prositi za sprejèm to apply for admittance
    topel (hladen) sprejèm a warm (a cold) reception
    plačljivo ob sprejèm blaga payable on receipt of the goods, cash on delivery (krajšava: C.O.D.)
    izkazati komu prisrčen sprejèm to give someone a hearty reception (ali welcome)
    knjiga je naletela na ugoden sprejèm the book had (ali met with) a favourable reception
    to je naletelo na topel sprejèm this met with a warm response
  • stand*2 [stænd]

    1. neprehodni glagol
    stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
    zagovarjati (for kaj)
    zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
    upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
    ustrašiti se; sestajati (in iz)
    skladati se, biti v skladu (with z)
    kandidirati, biti kandidat (for za)
    nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
    pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
    navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
    stopiti (back nazaj)

    stand! stoj!
    stand at ease! vojska voljno!
    stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
    to stand aghast zgroziti se, osupniti
    to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
    to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
    to stand accused biti obtožen
    to stand at attention vojska stati v pozoru
    we stand by each other drživa skupaj
    to stand by one's promise držati svojo obljubo
    we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
    to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
    to stand firm as a rock stati trdno kot skala
    he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
    to stand for an office potegovati se za (neko) službo
    to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
    to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
    I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
    to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
    to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
    to stand gasping stati in sopsti
    to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
    my hair stood on end lasje so se mi naježili
    to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
    to stand in need of help potrebovati pomoč
    to stand in terror of s.o. bati se koga
    to stand model stati (biti) za modél
    it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
    to stand neutral biti, ostati nevtralen
    the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
    he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
    to stand on one's head držati stojo na glavi
    to stand on guard paziti se
    don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
    to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
    to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
    to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
    stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
    she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
    to stand pat sleng ostati trden
    to stand the racket sleng plačati ceno, globo
    to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
    to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
    to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
    the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
    to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
    to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
    to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
    to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
    with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
    to stand to it that... vztrajati na tem, da...
    to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
    to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
    to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
    the wind stands in the east veter piha z vzhoda
    if it stands with honour če se sklada s častjo

    2. prehodni glagol
    postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
    pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

    to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
    I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
    I don't stand pain ne prenesem bolečine
    I can't stand him ne morem ga trpeti
    she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
    to stand a drink pogovorno dati za pijačo
    to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
    to stand one's chance tvegati
    to stand all hazards vse tvegati
    to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
    to stand trial biti obtožen
    to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm
  • stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
    an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
    auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
    außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
    bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
    bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
    für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
    hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
    in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
    mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
    nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
    um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
    unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
    vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
    zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
    zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
    zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem
  • toleránten (strpen) tolerant; (odporen, medicina) tolerant (proti drogam of drugs)

    izkazati se tolerántnega do... to show tolerance for