Franja

zanímati (-am)

A) imperf.

1. interessare; essere interessato (a):
zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro

2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente

3. (zadevati kaj) interessare:
gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione

B) zanímati se (-am se) imperf. refl.

1. interessarsi:
zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica

2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca

zaseb|en [é] (-na, -no) privat, (nejaven) nichtöffentlich; Privat- (dolg die Privatschuld, dolžnik der Privatschuldner, interes das Privatinteresse, pogovor das Privatgespräch, tožilec/tožnik der Privatkläger, Privatankläger, učitelj der Privatlehrer, avdienca die Privataudienz, hiša das Privathaus, izdaja die Privatausgabe, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, pobuda die Privatinitiative, posest der Privatbesitz, pot der Privatweg, sfera die Privatsphäre, tožba die Privatklage, die Privatanklage, šola die Privatschule, uporaba der Privatgebrauch, zadeva die Privatangelegenheit, zadolžnica der Privatschuldschein, gospodarstvo die Privatwirtschaft, pravo das Privatrecht, premoženje das Privatvermögen, življenje das Privatleben)

zatočíšče (place of) refuge; resort, shelter; asylum; sanctuary; retreat; (zavetišče čez noč) house of refuge

zatočíšče tatov resort of thieves
dati zatočíšče to grant sanctuary
iskati zatočíšče to seek sanctuary
nuditi zatočíšče to offer shelter
to je moje zadnje zatočíšče this is my last resort
ti si moje edino zatočíšče you are my only recourse (ali the only one I can turn to)
njegova hiša je zatočíšče nesrečnikov his home is a sanctuary (ali asylum) for the wretched
laž je njegovo običajno zatočíšče lying is his usual expedient (ali his usual way out)
v dolgočasju najti zatočíšče v branju to take refuge from boredom in reading
pravica do zatočíšča right of sanctuary

zemljanka samostalnik
1. (ženska) ▸ földi lakos, földlakóSprašujemo se, zakaj je najlepša zemljanka ponovno Indijka. ▸ kontrastivno zanimivo Feltesszük a kérdést, hogy vajon miért megint indiai a földkerekség legszebb lánya.
Najstarejša zemljanka ima 115 let. ▸ A Föld legidősebb lakója 115 éves.

2. (hiša) ▸ veremház, lakógödörVidel sem, da so ljudje živeli v zemljankah, to so primitivne hiše z ilovnatimi tlemi. ▸ Láttam, hogy az emberek veremházakban éltek, ezek agyagpadlós primitív házak.

zgoréti to burn down (ali away, up), to be burnt down; to be destroyed (ali consumed) by fire

zgoréti v pepel to burn to ashes
zgoréti do tal to burn to the ground
njihova hiša je zgorela their house has burnt down (ali has been burnt down)

zídan stone, built of stone; made of brick or stone

hiša je zídana iz opeke the house is built of brick

zrúšiti (-im)

A) perf. ➞ rušiti

1. abbattere, demolire:
pren. zrušiti temelje zakonitega reda demolire le fondamenta dell'ordine costituito

2. pren. distruggere; turbare:
zrušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
pren. zrušiti nočni mir turbare, rovinare, annichilire, distruggere, abbattere la quiete notturna
zrušiti ugled distruggere il prestigio di qcn.
zrušiti režim abbattere il regime

B) zrúšiti se (-im se) perf. refl.

1. crollare, rovinare, cadere:
stara hiša se je zrušila la vecchia casa crollò

2. precipitare:
letalo se je zrušilo kmalu po vzletu l'aereo è precipitato poco dopo il decollo

3. pren. cadere a terra, crollare:
utrujen se je zrušil na stol crollò sulla sedia stanco morto

zvenéti¹ (-ím) imperf.

1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo

2. suonare:
orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche

3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia

4. suonare, rintronare:
v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato

žalost ženski spol (-i …)

1. die Trauer, die Traurigkeit, das Leid; (skrbi) der Kummer
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
žalost in skrbi Kummer und Sorge
hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
kupček žalosti človek: der Trauerkloß
od žalosti vor Gram, aus Kummer
gube od žalosti Kummerfalten množina
utapljati žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken
predajati se žalosti sich dem Gram hingeben
zrediti se od žalosti Kummerspeck ansetzen

2.
na žalost leider, bedauerlicherweise
na mojo žalost zu meinem Leidwesen, zu meinem Bedauern

3.
religija Marija sedem žalosti Maria Sieben Schmerzen

žálost tristesse ženski spol , affliction ženski spol , (za umrlim) deuil moški spol

na žalost malheureusement
na mojo veliko žalost à mon grand regret
hiša žalost i maison ženski spol mortuaire (ali de deuil)
biti v globoki žalosti s'aftliger profondément, être plongé dans une grande affliction (ali za umrlim dans un deuil profond)

žálost tristeza f ; aflicción f ; (za umrlim) luto m , duelo m

hiša žalosti casa f mortuoria
na žalost desfortunadamente, desgraciadamente, por desgracia
na (veliko) njegovo žalost a su pesar; muy a (ali con gran) pesar suyo
biti v (globoki) žalosti (zaradi) afligirse (con, de, por)

žálosten (-tna -o) adj.

1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
žalostne razmere condizioni tristi, desolate
žalostne izkušnje esperienze dolorose

2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
žalostna pokrajina un paesaggio desolato
žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
žalostna razsvetljava illuminazione debole

3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
žalostno znanje conoscenze difettose
žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
žalostni pripetljaji vicissitudini
zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)