Franja

Zadetki iskanja

  • deslizar [z/c] spodrsniti, napačno stopiti

    deslizarse zdrsniti, drseti; skrivaj se proč splaziti; zmotiti se
    deslizarse al vicio v pregreho zabresti
    una falta se ha deslizado napaka se je vrinila
    deslizarse por la pendiente zdrsniti po pobočju navzdol
  • devastare v. tr. (pres. devasto)

    1. razdejati; opustošiti; uničiti, uničevati:
    l'uragano ha devastato la costa neurje je opustošilo obalo
    la grandine devastò il raccolto toča je uničila pridelek

    2. porušiti:
    l'esplosione ha devastato la casa eksplozija je porušila hišo

    3. iznakaziti:
    viso devastato dalla malattia obraz, ki ga je iznakazila bolezen
  • dezavuírati (-am) perf., imperf. knjiž. negare, confutare, contraddire, ritrattare; rinnegare; non riconoscere, disconoscere:
    dezavuirati trditve confutare certe affermazioni
    nova vlada je dezavuirala prejšnjo politiko il nuovo governo ha rinnegato la politica precedente
  • dèž (-ja) m

    1. pioggia:
    dež curkoma lije piove a dirotto
    dež pada, rosi piove, pioviggina
    dež je ponehal ha smesso di piovere
    pog. dež gre piove
    dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
    stati na dežju stare sotto la pioggia
    pren. govoriti ko dež parlare fitto
    pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
    pripravljati se na dež stare per piovere
    pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
    droben dež pioggerellina
    gost dež pioggia fitta

    2. pren.
    dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

    3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
    meteorski dež pioggia di stelle cadenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
    kem. kisli dež pioggia acida
    agr. umetni dež pioggia artificiale
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere
  • deževati glagol
    1. v 3. osebi (o dežju) ▸ esik, esik az eső
    rahlo deževatikontrastivno zanimivo szemerkél az eső
    močno deževati ▸ hevesen esik az eső
    občasno deževati ▸ időnként esik az eső
    začeti deževatikontrastivno zanimivo elered az eső
    nehati deževatikontrastivno zanimivo eláll az eső
    Če bo deževalo, prireditev odpade. ▸ Ha esik, elmarad a rendezvény.

    2. v 3. osebi (o predmetih) ▸ záporoz
    Delci asteroidov dežujejo z neba. ▸ Aszteroiddarabok záporoztak az égből.
    Bombe so deževale na mesto. ▸ Bombák záporoztak a városra.

    3. v 3. osebi (zgrinjati se) ▸ záporoz
    vprašanja dežujejo ▸ záporoznak a kérdések
    ponudbe dežujejokontrastivno zanimivo elhalmozzák ajánlatokkal
    Naenkrat so ideje pričele kar deževati. ▸ Az elképzelések elkezdtek egyszerre záporozni.
    Obsodbe dežujejo z leve in desne.kontrastivno zanimivo Jobbról-balról bombázzák a bírálataikkal.
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • diēci

    A) agg. deset:
    i dieci comandamenti deset božjih zapovedi

    B) m število deset; desetka, desetica:
    lo studente ha preso un dieci študent je dobil desetko
    ho giocato il dieci di fiori igre igral sem križevo desetico
    lavorare per dieci pren. garati kot črna živina
    a dieci a dieci po deset
  • diferencialna diagnoza stalna zveza
    medicina (razpoznavanje bolezni) ▸ differenciáldiagnózis
    Diferencialna diagnoza se lahko nekoliko zaplete, če pri osebi prihaja samo do bruhanja ali pa samo do driske (in ne obojega hkrati). ▸ A differenciáldiagnózist megnehezítheti, ha a betegnél csak hányás vagy csak hasmenés jelentkezik (nem pedig mindkettő).
  • difētto m

    1. pomanjkanje, nezadostnost:
    essere in difetto di qcs. primanjkovati
    in difetto pisarn. v nasprotnem primeru, sicer:
    è pregato di intervenire immediatamente, in difetto provvederemo noi prosimo vas, da takoj ukrepate, v nasprotnem primeru bomo ukrepali mi
    per difetto mat. zaokroženo navzdol

    2. napaka, hiba:
    difetto di fabbricazione tovarniška napaka
    difetto fisico telesna hiba

    3. napaka, grda navada, razvada:
    ha il difetto di parlare troppo ima to grdo navado, da preveč govori
    trovarsi in difetto ne imeti prav
  • diffusione f

    1. širjenje, razširjanje; razprševanje; razširjenost

    2. fiz. difuzija

    3. pren. (propagazione) širjenje, razširjenost:
    la rivista ha scarsa, grande diffusione revija ima malo, veliko bralcev
  • digitalni učinek stalna zveza
    (o sliki ali zvoku) ▸ digitális effekt
    Če dodamo še digitalne učinke, je ustvarjeni zvok lahko resnično enkraten. ▸ Ha digitális effekteket is hozzáadunk, akkor a létrejövő hangzás valóban egyedülálló lesz.
    Marsikdo je z zanimanjem opazoval, kako v realnem času dodajajo digitalne učinke reklamam na televiziji. ▸ Sokan érdeklődéssel figyelték, ahogyan valós időben digitális effekteket adnak hozzá a tévéreklámokhoz.
    Sopomenke: digitalni efekt
  • dimettere*

    A) v. tr. (pres. dimetto)

    1. odpustiti, odpuščati:
    il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice

    2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
    dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
    lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev

    B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati
  • dinozaver samostalnik
    1. (izumrli plazilec) ▸ dinoszaurusz
    izumrtje dinozavrov ▸ dinoszauruszok kihalása
    okostje dinozavra ▸ dinoszaurusz csontváz
    kosti dinozavra ▸ dinoszaurusz csontok
    ostanki dinozavra ▸ dinoszaurusz maradványok
    izginotje dinozavrov ▸ dinoszauruszok eltűnése
    sledi dinozavrov ▸ dinoszauruszok lábnyomai
    doba dinozavrov ▸ dinoszauruszok kora
    rastlinojedi dinozavri ▸ növényevő dinoszauruszok
    mesojedi dinozavri ▸ húsevő dinoszauruszok
    plenilski dinozavri ▸ ragadozó dinoszauruszok
    film o dinozavrih ▸ dinoszauruszokról szóló film

    2. lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ dinoszaurusz, őskövület
    rockovski dinozaver ▸ őskövület rocker
    Občasno se najde kak dinozaver, ki misli, da so ženske v informacijski tehnologiji lahko le dobre tajnice, ki obvladajo pisarniške programe. ▸ Időnként akad olyan őskövület, aki azt hiszi, hogy a nők az információs technológiában csak jó titkárnők lehetnek, akik értenek az irodai szoftverekhez.
    Kljub vsem tehnologijam ostajam eden redkih dinozavrov, ki je zvest papirju in navadnemu svinčniku ▸ Minden létező technológia ellenére én azok közé a ritka dinoszauruszok közé tartozok, aki hűek a papírhoz és ceruzához.
    V tem trenutku so v središču pozornosti enodružinske hiše, ki so praviloma pravi dinozavri, ko gre za učinkovito izkoriščanje energije. ▸ Jelenleg azok az egycsaládos házak vannak a figyelem középpontjában, melyek általában igazi dinoszauruszoknak számítanak, ha a hatékony energiafelhasználásról van szó.
    Njegovi košarkarji že vrsto let poslušajo, da so prestari in pravi dinozavri v sodobni košarki, vendar se zlepa ne dajo. ▸ A kosarasai már évek óta azt hallgatják, hogy túl öregek és a modern kosárlabdában igazi dinoszauruszoknak számítanak, bár nem adják meg magukat egykönnyen.
    OZN je dinozaver, ki ga usmerja demokratični kapitalizem in njegov denar. ▸ Az ENSZ olyan őskövület, melyet a demokratikus kapitalizmus és annak pénze irányít.
  • dipinto

    A) agg. poslikan, pobarvan:
    ha due occhi che paiono dipinti njegove (njene) oči so kot naslikane
    in quel posto non ci starei nemmeno dipinto tam ne bi hotel biti niti naslikan!

    B) m slika
  • disertacija samostalnik
    1. (znanstveno delo) ▸ disszertáció, értekezés
    napisati disertacijo ▸ disszertációt megír
    Če se ugotovi, da disertacija ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dosežkov, se lahko odvzame. ▸ Ha kiderül, hogy a disszertáció nem saját eredményeket tartalmaz, akkor visszavonható.
    Profesorju sem dala osnutek svoje disertacije in prva poglavja. ▸ Átadtam a professzoromnak az értekezésem vázlatát és az első fejezeteket.
    Sopomenke: doktorat
    Povezane iztočnice: doktorska disertacija

    2. lahko izraža negativen odnos (daljše delo ali govor) ▸ értekezés, disszertáció
    Poznal sem tudi ljudi, ki so pisali prave male disertacije v zvezi z možnostmi razvoja turizma v Celju. ▸ Ismertem olyan embereket is, akik igazi kis disszertációkat írtak a turizmusfejlesztés lehetőségeiről Celjében.
    Odgovor na to vprašanje bi bil zaradi obširnosti lahko prava mala disertacija. ▸ A kérdésre adott válasz a terjedelme miatt akár egy kis disszertáció is lehetne.
    Pri mizi pa bo razvil celo disertacijo o dietah, kalorijah, seveda če mu boste dovolili govoriti. ▸ Az asztalnál majd értekezést tart a diétákról, a kalóriákról, persze csak ha ön hagyja, hogy szóhoz jusson.
  • diskvalificirati glagol
    1. v športu (izločiti zaradi kršenja pravil) ▸ diszkvalifikál, kizár a versenyből
    diskvalificirati tekmovalca ▸ versenyzőt diszkvalifikál
    diskvalificirati zaradi prerivanja ▸ diszkvalifikál lökdösődés miatt
    diskvalificirati po tekmi ▸ mérkőzés után diszkvalifikál
    Na 30 km klasično je Danilova osvojila osmo mesto, vendar so jo po tekmi diskvalificirali. ▸ A klasszikus 30 km-es versenyen Danilova a 8. helyet szerezte meg, de a verseny után diszkvalifikálták.
    diskvalificirati zaradi dopinga ▸ dopping miatt diszkvalifikál
    Če igralec noče upoštevati pravil igre, ga sodnik diskvalificira. ▸ Ha egy játékos nem akarja betartani a játékszabályokat, akkor a bíró diszkvalifikálja.

    2. (vzeti veljavo) ▸ diszkvalifikál, lejárat
    moralno diskvalificirati ▸ erkölcsileg diszkvalifikál
    Me hoče pred bralci moralno diskvalificirati? ▸ Erkölcsileg le akar járatni az olvasók előtt?
    politično diskvalificirati ▸ politikailag diszkvalifikál
    osebno diskvalificirati ▸ személyesen lejárat
    diskvalificirati nasprotnika ▸ ellenfelet diszkvalifikál
    Vsi dosedanji premieri so govorili o korupciji le tedaj, ko so hoteli diskvalificirati politične nasprotnike. ▸ Az összes eddigi miniszterelnök csak akkor beszélt korrupcióról, amikor politikai ellenfeleit akarta lejáratni.
    Deset let me nenehno diskvalificirajo kot umetnika in kot človeka. ▸ Tíz éve folyamatosan lejáratnak művészként és emberként.
  • disolver [-ue-; pp: disuelto] raztopiti; ločiti; odpustiti (čete), razpustiti; pretrgati

    disolverse raztopiti se; prenehati
    la casa se ha disuelto tvrdka je prenehala
  • dispērdere*

    A) v. tr. (pres. dispērdo)

    1. razpršiti, razkropiti, raztresti; razgnati, razganjati:
    la polizia ha disperso i dimostranti policija je razgnala demonstrante

    2. (sperperare) zapraviti, zapravljati; razsipati:
    disperdere un patrimonio zapraviti premoženje
    disperdere le proprie energie razsipati energijo

    3. kem., fiz. dispergirati

    B) ➞ dispērdersi v. rifl. (pres. mi dispērdo)

    1. razpršiti se, porazgubiti se

    2. zgubljati se, zapravljati sile:
    si disperde in studi disordinati zapravlja svoje sile v neorganiziranem študiju

    3. kem. dispergirati se
  • distacco m (pl. -chi)

    1. razdvajanje; ločevanje, ločitev (tudi pren.):
    il distacco dalle persone care ločitev od dragih

    2. pren. neprizadetost, ravnodušnost, indiferentnost; hladnost:
    parlava della sventura con cinico distacco govoril je o nesreči s cinično neprizadetostjo
    trattare qcn. con distacco ravnati s kom hladno

    3. šport prednost:
    ha vinto con un distacco di tre minuti zmagal je s prednostjo treh minut

    4. aero (decollo) vzlet