Franja

Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.

Īnō, Īnūs in Īnōnis, acc. Inō in Inōnem f (Ἰνώ) Íno, Kadmova hči, Semelina sestra, Atamantova soproga, vzgojiteljica svojega nečaka Bakha. Za kazen jo je Iunona storila blazno, tako da se je vrgla s svojim sinom Melikertom (Melkartom) v morje, nakar je postala morska boginja Levkoteja (pri Rimljanih Mātūta): Ci., H., Val. Fl., Hyg., matertera dei O.; adj. Īnōus 3 (gr. Ἰνῷος) od Ino, Inonin: Melicerta V., raptus, sinus O., arae Val. Fl. (kjer je hotela Ino žrtvovati svojega pastorka Friksa), Isthmus Stat. (kjer so potekale Ino na čast istmijske igre, ki jih je uvedel Atamant), Learchus, undae Val. Fl.

Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.

Ĭolē -ēs, f (Ἰόλη) Jóla, hči ojhalijskega kralja Evrita. Ta je obljubil Jolo tistemu, ki ga bo premagal v streljanju z lokom. Čeprav je Herakles zmagal, mu Evrit ni hotel dati svoje hčere za ženo. Herakles je zato razdejal Ojhalijo in ujel Jolo. Dejanejrina ljubosumnost na Jolo je bila vzrok junakove smrti. Po Heraklovi smrti se je Jola omožila z njegovim sinom Hilom: O., Hyg.

Iova -ae, f (Iovis) Jóva, Jupitrova hči, po Varr. neobičajna obl.

Īphigenīa -ae, f (Ἰφιγένεια) Ifigénija, Agamemnonova hči. Ko bi jo moral oče žrtvovati v Avlidi, jo je Diana odvedla v Tavrido, kjer je bila svečenica te boginje, dokler je nista osvobodila Orest in Pilad: Ci., O., Pr., Hyg.

Īphinoē -ēs, f (Ἰφινόη) Ifinóa,

1. Projtova (Προῖτος) hči: O.

2. neka Lemnošanka: Val. Fl.

Īphis -is, m in -idis f, acc. -in (Ἶφις), ljubkovalna oblika za (Ἰφίνοος) Ífid, moško ime:

1. mladenič na Cipru: O.

2. Ligdova hči s Krete, ki je bila vzgojena kot deček in pozneje spremenjena v moškega: O.

3. oče Evadne, ki se zato imenuje Īphias -adis, f (Ἰφιάς) Ifíada (= Ifidova hči): O.

4. neki Argonavt: Val. Fl.

5. neki vojak: Stat.

Īris -idis, acc. Irim V., Irin O., Ap., Irida Ap., voc. Iri V., O., f (Ἴρις) Íris, Írida

1. hči Tavmanta in Elektre, sestra Harpij, krilata, hitronoga (cita) potovka bogov, poseb. Junonina; boginja mavrice, po kateri se vozi z neba na zemljo (zato aëria zračna in roscida rosna; njenim krilom in obleki pripisujejo pesniki pestro šaro): concipit Iris aquas alimentaque nubibus affert O., Irim de caelo misit Saturnia Iuno V.

2. metaf.
a) mavrica: Sen. ph., Ap.
b) reka v Pontu: Val. Fl.

Ismēnē -ēs, f (Ἰσμήνη) Isména, Ojdipova hči: Stat.

Ismēnus (in —os) -ī, m (Ἰσμηνός) Ismén,

1. reka pri Tebah: O., Plin., Stat.; enako pesn. Ismēnias: Thebogenes scaturrex Varr.

2. Níobin sin O. — Od tod adj. Ismēnius 3 (Ἰσμήνιος) ismenski = tebanski: hospes O., Haemon Stat., heros (= Polinêjk) Stat.; k temu fem. Ismēnis -idis (Ἰσμηνίς) Ismenka, in sicer

1. Krókala kot hči rečnega boga Isména.

2. v pl. = Tebanke: O.

3. v ptice izpremenjene Iine družice: O.

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

Iūnō -ōnis, f (sor. z iuvenis, iūnior „mladostna“) Junóna, staroitalska boginja zakona, ki so jo istovetili z gr. kraljico bogov Hero. Kakor to so šteli tudi Junono za Saturnovo in Reino hčer, za Jupitrovo sestro in soprogo: urbs Iunonis O. = Argos, Iunonis promuntorium Mel. (zdaj Trafalgar), stella Iunonis Plin. planet Venera, Iuno regina Ci., Iuno iniqua (sovražna) V., O., Lact., Iuno Monēta (gl. Monēta): Ci., O., L., Lact., Val. Max. Kot boginja zakonov je tudi boginja porodov: Lūcīna (gl. to besedo). Metaf. Iuno Averna O. = inferna V. = infera Stat. = profunda Cl. kraljica podzemlja, Prozerpina. Kakor ima vsak mož svojega genija, tako ima vsaka žena svojo Junono (Plin., Sen. ph.), ki ji daruje na svoj rojstni dan (Tib.), na katero prisega (Tib., Petr.).; meton. in šalj. = soproga: Sen. ph., mea Iuno, non decet esse te tam tristem tuo Iovi (soprog) Pl. — Sestave: Iūnōni-cola -ae, m, f (Iūnō, colere) Junonin častilec (častilka): O.; Iūnōni-gena -ae, m (Iūnō, gīgnere) Junonin sin, Vulkan: O. — Adj. Iūnōnius 3 Junonin: custos (= Argos) O., Hebe O. (kot Junonina hči), regna V. (Kartagina, kjer so Junono posebej častili); tako tudi hospitia V. in Samos O., ales O. = pav, stella Ap. planet Venera, insula Plin. (eden izmed otokov, imenovanih insulae Purpurariae, najbrž Madeira), Iunonius mensis O. junij; Iūnōnālis -e Junoni posvečen: tempus O.

kákršen (-šna -o) adj.

1. quale; come:
pokazal se je takšnega, kakršen je v resnici si dimostrò (tale) quale realmente è

2. (izraža poljubnost kakovosti, lastnosti) comunque:
naj bo karšna že, imam jo rad comunque essa sia, io le voglio bene
PREGOVORI:
kakršna mati, takšna hči quale la madre, tale la figlia

krvoses samostalnik
1. (žival) ▸ vérszívóMorda se vas je ponoči res lotil komar. Za seboj je ta krvoses pustil rdečo oteklino, ki srbi in zateka. ▸ Talán éjjel tényleg megtámadta egy szúnyog. Ez a vérszívó vörös, viszkető és feldagadó duzzanatot hagyott maga után.
Brez skrbi, pred krvosesi vseh sort ščitijo mreže, klopov pa na drevesih ni. ▸ Csak nyugalom, a hálók mindenféle vérszívóktól megvédenek, kullancsok pedig nincsenek a fákon.

2. (o vampirju) ▸ vérszívó, vérszopó, vámpír
S svojimi bujnimi rdečimi lasmi in bledo poltjo je z lahkoto verjeti, da je deklica res hči krvosesov. ▸ Dús, vörös hajával és sápadt bőrszínével könnyen elhihető, hogy a lány tényleg vérszívók lánya.
Za vampirske duhove zadostujeta križ ali sveta voda, prave krvosese pa s sveta spravi le kol v srce. ▸ A vámpírszellemek ellen elég a kereszt vagy a szentelt víz, az igazi vérszopóktól pedig csak a szívükbe szúrt karó tudja megszabadítani a világot.

3. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba ali ustanova) ▸ vérszívó, vérszipolyNe pustite se izkoriščati krvosesom, ki ne vidijo dlje od svojega nosa. ▸ Ne hagyja, hogy kihasználják a vérszipolyok, akik nem látnak tovább a saját orruknál.
A če moram izbirati med domačimi krvosesi in tujimi lastniki, pravim, prodajte vse. ▸ Azonban ha a hazai vérszívók és a külföldi tulajdonosok között kell választanom, az a véleményem, adjanak túl mindenen.

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

Lampetiē -ēs, f (Λαμπετίη) Lampétija = „Svetlica“, hči boga sonca in Faeton(t)ova sestra: O., Pr., Hyg.

Lanassa -ae, f (Λάνασσα) Lanása

1. hči sirakuškega tirana Agatokla (Agathocles): L.

2. Neoptolemova soproga: Iust.

Lāodamīa -ae, f (Λαοδάμεια) Laodaméja (Laodamíja)

1. hči Akasta in soproga Protezilaja, za katerim je šla v podzemlje, ko ga je bil Hektor ubil: O., Hyg., Cat. (po nekaterih rokopisih: Lāudamīa).

2. hči epirskega kralja Pira (Pyrrhus): Iust.

Lāodicē -ēs, f (Λαοδίκη) Laódika,

1. Priamova hči: Hyg.

2. neka neznana žena: O.

3. hči Selevka Filopatorja: L., Iust.