Franja

Hortēnsius 3 Horténzij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. Q. Hortensius Hortalus Kvint Hortenzij Hortal, pesnik in poleg Cicerona najslavnejši rimski govornik, Ciceronov tekmec, roj. l. 114, pretor l. 72, konzul l. 70, umrl v mesecu aprilu l. 50: Varr., Ci., N., O., Lucan., Q., T. Njegova hči Hortēnsia -ae, f Horténzija, tudi slovita govornica: Val. Max., Q. Kot adj. = Hortenzijev: lex Ci., Gell., Dig. zakon, ki ga je l. 286 uvedel diktator Kvint Hortenzij. — Od tod adj. Hortēnsiānus 3 Hortenzijev (= govornika Hortenzija): eloquentia Val. Max., aedes Suet.; pl. subst.: illa Hortensiana scribere Ci. ep. oni (Ciceronov filozofski) spis z naslovom „Hortensius“ (prim. cohortati sumus, ut maxime potuimus, ad philosophiae studium eo libro, qui est inseriptus Hortensius Ci. (De divin. 1, 1)); ta spis se nam je ohranil le v odlomkih.

Hygīa -ae, f (gr. ὑγεία, skrč. iz ὑγίεια) Higiêja, Eskulapova hči, boginja zdravja: Plin., Mart.

Hyperīōn -onis, m (Ὑπερίων) Hiperíon,

1. Uranov in Gajin sin, Titan, Tejin (Θεία) soprog, oče Helija (Sol), Selene (Luna) in Eos ali Avrore (Ἠώς, Ἕως, lat. Aurora): Hyperione natus (= Sol): O.

2. Helij (Sol) ali sončni bog sam: Lab. ap. Gell., Col., iamque duas lucis partes Hyperione menso O., Hyperionis urbs (= Heliopolis (Heliopola) v spodnjem Egiptu) O., Hyperionis aedes (v omenjenem mestu) O. Od tod

1. patron.
a) Hyperīonidēs -ae, m (Ὑπεριονίδης) Hiperionov (Helijev) sin (= Acaetes): Val. Fl.
b) Hyperīonis -nidis, f Hiperionova (Helijeva) hči (= Aurora): Q.

2. adj. Hyperīonius 3 Hiperíonov (= sončnega boga): currus Val. Fl., lampas Sil.

Hypsipylē -ēs, f (Ὑψιπύλη) Hipsípila, hči kralja Toanta (Thoās), kraljica ženske države na Lemnosu. Ko so tamkajšnje ženske vse moške pomorile, je Hipsipila rešila svojega očeta; tudi Argonavte je gostoljubno sprejela in njihovemu vodji Jazonu rodila dva sinova: Hyg., Val. Fl., Stat., Arn. Hypsipyles patria (= Lemnos) O. Od tod adj. Hypsipylēus 3 Hipsípilin: tellus Hyps. (= Lemnos) O.

Iāna -ae, f (Iānus) Jana

1. boginja meseca, Luna, Jupitrova hči: Varr., Nigidius ap. Macr.

2. boginja prehodov: Tert.

Ïanthē -ē, f (Ἰάνϑη) Janta, Telestova hči: O.

Īasius¹ -iī m (Ἰάσιος) Jázij,

1. argejski kralj, Atalantov oče: Hyg. Od tod
a) patron. α) Īasidēs -ae, m (Ἰασίδης) Jazijev sin ali potomec: V. (o Palinurju in Japidu (Ïāpis)), Stat. (o Adrastu). β) Īasis -idis, f (Ἴασις) Jazijeva hči Atalanta: Pr.
b) adj. Īasius 3 Jazijev, pesn. = argejski: virgo (= Īō) Val. Fl.

2. Trojanec, sin Jupitra in Atlantove hčere Elektre, Dardanov brat, ljubimec Cerere, ki mu je rodila Plutona: V., O.; isti imenovan tudi Īasiōn -ōnis, acc. -ōna, m Jazíon: O.

Īcarius¹ -iī, m (Ἰκάριος) Ikárij

1. sin lakedajmonskega kralja Ojbala (Oebalus), Tindarejev brat, oče Penelope: O., Hyg. Od tod patron.
a) Īcariōtis -idis, f (Ἰκαριωτίς) Ikarijeva hči, Penelopa: Ps.-V. (Cul.), Pr.; kot adj. Penelopin, Ikarijeve hčere (gen.): tela (fem. sg.) O.
b) Īcaris -idos, f = Īcariōtis O.

2. = Īcarus1: Hyg.

Īdothea -ae, f (Εἰδοϑέα) Idotêja, Okeanova hči: Hyg.

ignoranza f

1. nevednost, nepoznavanje:
la legge non ammette ignoranza zakon ne dopušča nepoznavanja

2. neznanje, neizobraženost

3. neolikanost, nevzgojenost; neotesanost; ignorantstvo:
comportarsi con ignoranza neolikano se vesti
PREGOVORI: la superbia è figlia dell' ignoranza preg. nadutost je hči nevednosti

Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.

Īnō, Īnūs in Īnōnis, acc. Inō in Inōnem f (Ἰνώ) Íno, Kadmova hči, Semelina sestra, Atamantova soproga, vzgojiteljica svojega nečaka Bakha. Za kazen jo je Iunona storila blazno, tako da se je vrgla s svojim sinom Melikertom (Melkartom) v morje, nakar je postala morska boginja Levkoteja (pri Rimljanih Mātūta): Ci., H., Val. Fl., Hyg., matertera dei O.; adj. Īnōus 3 (gr. Ἰνῷος) od Ino, Inonin: Melicerta V., raptus, sinus O., arae Val. Fl. (kjer je hotela Ino žrtvovati svojega pastorka Friksa), Isthmus Stat. (kjer so potekale Ino na čast istmijske igre, ki jih je uvedel Atamant), Learchus, undae Val. Fl.

Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.

Ĭolē -ēs, f (Ἰόλη) Jóla, hči ojhalijskega kralja Evrita. Ta je obljubil Jolo tistemu, ki ga bo premagal v streljanju z lokom. Čeprav je Herakles zmagal, mu Evrit ni hotel dati svoje hčere za ženo. Herakles je zato razdejal Ojhalijo in ujel Jolo. Dejanejrina ljubosumnost na Jolo je bila vzrok junakove smrti. Po Heraklovi smrti se je Jola omožila z njegovim sinom Hilom: O., Hyg.

Iova -ae, f (Iovis) Jóva, Jupitrova hči, po Varr. neobičajna obl.

Īphigenīa -ae, f (Ἰφιγένεια) Ifigénija, Agamemnonova hči. Ko bi jo moral oče žrtvovati v Avlidi, jo je Diana odvedla v Tavrido, kjer je bila svečenica te boginje, dokler je nista osvobodila Orest in Pilad: Ci., O., Pr., Hyg.

Īphinoē -ēs, f (Ἰφινόη) Ifinóa,

1. Projtova (Προῖτος) hči: O.

2. neka Lemnošanka: Val. Fl.

Īphis -is, m in -idis f, acc. -in (Ἶφις), ljubkovalna oblika za (Ἰφίνοος) Ífid, moško ime:

1. mladenič na Cipru: O.

2. Ligdova hči s Krete, ki je bila vzgojena kot deček in pozneje spremenjena v moškega: O.

3. oče Evadne, ki se zato imenuje Īphias -adis, f (Ἰφιάς) Ifíada (= Ifidova hči): O.

4. neki Argonavt: Val. Fl.

5. neki vojak: Stat.

Īris -idis, acc. Irim V., Irin O., Ap., Irida Ap., voc. Iri V., O., f (Ἴρις) Íris, Írida

1. hči Tavmanta in Elektre, sestra Harpij, krilata, hitronoga (cita) potovka bogov, poseb. Junonina; boginja mavrice, po kateri se vozi z neba na zemljo (zato aëria zračna in roscida rosna; njenim krilom in obleki pripisujejo pesniki pestro šaro): concipit Iris aquas alimentaque nubibus affert O., Irim de caelo misit Saturnia Iuno V.

2. metaf.
a) mavrica: Sen. ph., Ap.
b) reka v Pontu: Val. Fl.

Ismēnē -ēs, f (Ἰσμήνη) Isména, Ojdipova hči: Stat.