Franja

gláven² (-vna -o) adj. della testa:
glavne kosti ossa della testa
glavna uš pidocchio comune

gláven principal; cardinal; de la cabeza

glavni dobitek primer premio m; (fam) (premio m) gordo m
glavna jed (fam) plato m fuerte
glavno mesto capital f
glavni namen objetivo m principal
glavna knjiga (trg) libro m mayor
glavni oltar altar m mayor
glavna oseba (gledal) personaje m principal
glavna postaja estación f central
glavni stan (voj) cuartel m general
glavni števnik número m cardinal
glavni urad central f
glavna uš piojo m de la cabeza
glavni vhod entrada f principal

gláven -vna -o prid. capital; principal; cardinal
□ glavno mesto capitală
□ glavna cesta magistrală

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

gred [é] ženski spol (-i …)

1. tehnika die Welle, -welle (dvočlenkasta Doppelgelenkwelle, ekscentrska Exzenterwelle, glavna Hauptwelle, gnana Abtriebswelle, s pastorkom Ritzelwelle, kardanska Kardanwelle, Zapfwelle, Gelenkwelle, klinasta Keilwelle, odmična Nockenwelle, predležna Getriebewelle, Vorlegewelle, ročična Kurbelwelle, transmisijska Transmissionswelle, vijačna Schraubenwelle, votla Hohlwelle, vrtilna Drehwelle, zavorna Bremswelle, zobata Zahnwelle); die Achse, -achse (gonilna Triebachse, Treibachse)

2. šport der Schwebebalken, das Schwebegerät

3.
pomorstvo gred krmila der Ruderschaft

gréd perch; beam; shaft; (telovadna) balance beam

kokošja gréd hen roost
gréd diferenciala differential shaft
glavna gréd main shaft
gonilna gréd drive shaft
kardanska gréd propeller shaft, cardan shaft
gréd krmila rudderstock
odmična gréd camshaft
osna gréd shaft
ročična gréd crankshaft
zavorna gréd brake shaft

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

Halys -yos, acc. -yn, redko -ym, abl. -ye, m (Ἅλυς) Hális,

1. glavna reka Male Azije, ki izvira na jugu Pontskega gorovja in se izliva v črno morje (zdaj Kizilirmak = Rdeča reka): Ci. poet., L., Cu., O., Mel., Plin., Lucan., Val. Fl.

2. moško ime: Stat.

Hauptspaß, der, der Hauptspaß dabei ist glavna zabava pri tem je

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

head¹ [hed] pridevnik
glavni, na čelu

britanska angleščina head boy najboljši dijak v razredu
head cook glavni kuhar
head nurse glavna medicinska sestra
head waiter glavni natakar, plačilni
head wind nasprotni veter

Hebrus -ī, m (Ἕβρος) Hébros,

1. glavna traška reka (zdaj Marica), meton. = Trakija (znana kot mrzla pokrajina): V., H., O., Sen. tr., Plin., Val. Fl., Fl.

2. moško ime: V., H., Val. Fl.

Hermus -ī, m (Ἕρμος) Hêrmos, glavna zlatonosna lidijska reka: V., Mel., Plin., Sil.

*hic [ik] masculin

voilà le hic, c'est là le hic tu je (v tem je) zapreka, glavna težkoča; za tem grmom tiči zajec

hôtel [otɛl] masculin hotel; gostišče; palača, javno poslopje; gosposka zasebna hiša v mestu; privatni penzion

hôtel de premier rang prvorazreden hotel
maître masculin d'hôtel šef strežbe (pri bogatem zasebniku, v hotelu, restavraciji)
hôtel garni penzion
hôtel de ville mestna hiša, magistrat, rotovž
Hôtel-Dieu bolnišnica
hôtel de Monnaies državna kovnica
hôtel des Postes glavna pošta

hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

brez hráne short of food, without food
redilna hrána nourishing food
obilna, mastna hrána rich food
domača hrána household fare
dobra hrána good fare
slaba hrána bad (ali poor) fare
lahka hrána light food
preprosta hrána plain food
koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
osnovna, glavna hrána staple food
duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
hrána za topove cannon fodder
hrána in obleka food and clothing
hrána in vsa oskrba all found
hrána in stanovanje board and lodging
brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
oskrba s hráno food supply
dodatek v hráni supplement in kind
pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
uvoz hráne import(s) of food
oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
nezadostna hrána short commons
biti na hráni pri to board with
dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
loviti, iskati hráno to forage for food
on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food

iglesia ženski spol cerkev, božji hram, tempelj, svetišče; krščanska občina; duhovščina; cerkvena država; veroizpoved

iglesia catedral stolnica, katedrala
iglesia metropolitana, iglesia mayor glavna cerkev
iglesia ortodoxa, griega pravoslavna (grško-katoliška) cerkev
iglesia parroquial župna cerkev
iglesia reformada reformirana cerkev
Estado(s) de la Iglesia Cerkvena država
hombre de iglesia duhovnik
casarse por detrás de la iglesia skleniti »divji« zakon
cumplir con la iglesia opraviti velikonočne cerkvene dolžnosti

Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.

indicium -iī, n (indicāre)

1. naznanilo, ovadba, izpoved, izjava, razodetek: C., S., Cu., Q., Suet. idr., indicium facere Pl., Ter., nullus umquam de Sulla nuntius ad me, nullum indicium, nullae litterae pervenerunt Ci., ea res est Helvetiis per indicium enuntiata C.; poseb. pred sodniki: facit ipse indicium Ci. naznani, ovadi, tu ad senatum indicia periculorum adtulisti Ci.; pogosto: ad vos indicia detuli Ci., T.; tudi: tibi edituri sunt indicium scribae mei Ci., indicium profiteri S., T., Auct. b. Alx., Cu., Suet., Plin. iun. ali offerre T. ali deferre Cu. = svojo izpoved ponuditi, hoteti izpovedati (izpoved opraviti), hoteti nastopiti kot glavna priča, (zlasti da bi dosegel nekaznovanost); s subjektnim gen.: Tarquinii indicium falsum videtur S.; z objektnim gen.: fit coniurationis indicium in senatu Ci.

2. meton.
a) dovolitev izpovedati oz. izpoved(i) opraviti (pred sodniki), dovoljenje za ovadbo sokrivcev: quapropter si tibi indicium postulas dari Ci. ep.
b) ovadnina: partem indicii accipere Ci., edictum conscripserunt cum poena et indicio Ci. (?), indicium alicui dare Icti.

3. metaf. znak, znamenje, dokaz(ilo): indicium edere Varr., Lucr., nullum indicium libidinis Ci., quae solent esse vestigia et indicia veneni Ci., Mercurii statuam Africanus non solum suae victoriae, sed etiam illorum fidei … monumentum atque indicium dedit Ci., indicia communis exitii indagavi, patefeci Ci., certius i. voluntatis Ci., indicia sceleris, virtutis Ci., quae domus erat indicio tui dominatūs Ci. je bila v dokaz = je izdajala; prim.: ei rei indicio sunt XVI volumina epistolarum N. in indicio esse de aliquo Ter.; od tod tudi z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., N.