Franja

tanglewood [tǽŋglwud] samostalnik
ameriško gost gozd

tertuliano, tertulio moški spol obiskovalec večernih zabav; član, (stalen) gost družinskih zabav ali plesnih venčkov

thickish [ɵíkiš] pridevnik
debelkast, debelušast; precej gost; ne preveč jasen (vreme)

Tischgast, der, gost pri obedu

toothcomb [tú:ɵkoum]

1. samostalnik
gost glavnik

2. prehodni glagol
česati z gostim glavnikom

transient [trǽnziənt]

1. pridevnik
začasen, prehoden; bežen, minljiv

a transient glance bežen pogled
transient hotel ameriško hotel za prehodne goste

2. samostalnik
ameriško, pogovorno transient guest
prehoden, začasen gost

überdicht izredno gost

umbra množina umbrae [ʌ́mbrə, -bri:] samostalnik
senca
astronomija zemeljska, mesečeva senca; temnejši del sončne pege; senca, duh, prikazen; nepovabljen gost, ki ga pripelje kak drug gost (v starem Rimu)

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

ùzvanica ž, m povabljena oseba, povabljena gostja, povabljen gost

vacancier, ère [-sje, ɛr] masculin, féminin dopustnik, -ica; počitniški gost, letoviščar, turist

vacationist [vəkéišənist] samostalnik
dopustnik, počitniški gost, letoviščar

vapor moški spol para, hlap; izparevanje, izhlapevanje; gost dim; parnik; muha(vost)

vapor correo poštni parnik
vapor rápido brzi parnik
vapor de ruedas parnik na kolesa
baño de vapor parna kopel
buque de vapor parnik
caballo de vapor konjska sila
caldera de vapor parni kotel
calefacción de (ali por) vapor parna kurjava
máquina de vapor parni stroj
al vapor s polno paro
por vapor s parno silo
vapores pl (živčni, histerični) napadi
le dan vapores dobiva omedlevične napade
compañía de vapores paroplovna družba

visit² [vízit] prehodni glagol
obisk(ov)ati, biti na obisku, biti gost; iti na obisk, napraviti obisk; ogledati si; pregledati (bolnika), preiskati, viziritati; inšpicirati (the defences obrambne naprave)
zadeti, doleteti, zagrabiti (o bolezni ali nesreči)
Biblija kaznovati, maščevati; prinesti uteho, utešiti (with s čim)
pomagati, priti na pomoč

to visit a friend, a town obiskati prijatelja, ogledati si mesto
the doctor visited the patients zdravnik je pregledal paciente
the general visited his troops general je inšpiciral svoje čete
misfortune has visited him doletela ga je nesreča
the plague visited the town kuga je napadla mesto
to visit the sins of the fathers upon the children kaznovati otroke za grehe očetov
neprehodni glagol
iti na obiske, obiskovati, biti v gosteh
ameriško, pogovorno kramljati

voglár -ja m nezvani gost koji se na svadbi iza ćoška nameće domaćinu ne bi li što mukte dobio: voglar na svatovščini

warp¹ [wɔ:p] samostalnik
navtika vlačilna vrv
geologija gost mulj (glen); zvijanje, ukrivljenje (lesa); izkrivljenje, popačenje; osnova (pri tkanju)

warp and woof osnova in votek (pri tkanju), figurativno prepletenost
warp frame vrsta stroja za klekljanje čipk
warp lace (bombažni) til
warp land agronomija preplavljeno ali z blatom pognojeno zemljišče

wax¹ [wæks]

1. samostalnik
(čebelji) vosek; vosku podobna snov; predmet iz voska
kemija vosek (parafin)
ameriško gost sirup; gramofonska plošča
figurativno "vosek", oseba, ki si da hitro vplivati

ear-wax medicina ušesno maslo, cerumen; (= cobbler's wax) čevljarska smola
sealing-wax pečatni vosek

2. pridevnik
voščen

3. prehodni glagol
namazati, prevleči z voskom; navoščiti, polirati; zatesniti z voskom; namazati, prevleči s smolo; posneti na gramofonsko ploščo

waxed paper voščeni papir
he is wax in her hands on je "vosek" v njenih rokah
to be as close (ali tight) as wax figurativno biti molčeč
to stick like wax to s.o. držati se kot klòp (klošč) koga

žvákalica ž
1. ekspr. usta: gladan sam, od jučer ništa ne bacih u -u
2. človek, ki kar naprej žveči, jé
3. ekspr. gobezdalo
4. ekspr. človek, ki počasi cedi besede
5. šalj. pod Turki, dajatev, ki jo je turški gost zahteval od podložnega gostitelja za trud pri žvečenju, pri jedi

гостинец m darilo; slaščice, ki jih kot gost prinese v dar

густеть zgoščevati se, gosteti, gost postajati