Franja

Zadetki iskanja

  • cruche [krüš] féminin vrč; figuré, familier osel, bedak, neumna gos

    c'est une vraie cruche! to je pravi osel!
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) če se izpostavljaš nevarnosti, jo končno doživiš
  • cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost

    cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
    cuenta corriente tekoči račun
    cuenta de los gastos stroškovnik
    la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
    hombre de cuenta ugleden človek
    pájaro de cuenta lopov
    a cuenta na račun; previdno, oprezno
    una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
    a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
    con cuenta natančno, točno; oprezno
    de cuenta de alg. na račun nekoga
    de mucha cuenta zelo pomemben
    para (por) mi cuenta po mojem mnenju
    por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
    por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
    establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
    por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
    por cuenta del Estado na državne stroške
    más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
    abonar en cuenta škodo poravnati
    cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
    eso corre de mi cuenta to je moja stvar
    cubrir la cuenta poravnati račun
    dar cuenta poročati, obračun dati
    no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
    dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
    darse cuenta de zapaziti, spoznati
    dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
    echar cuenta premisliti
    echar la cuenta napraviti predračun
    echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
    echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
    entrar en cuenta v poštev priti
    esa cuenta no es mía to se me ne tiče
    no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
    habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
    hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
    haz cuenta de que pomisli, da ...
    no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
    hacer(se) (la) cuenta domnevati
    ¡hágase cuenta! samo pomislite!
    hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
    llevar (la) cuenta računati z, paziti na
    pago a cuenta naplačilo
    pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
    perder la cuenta ne se več spominjati
    rendir cuenta(s) (po)dati račun
    sacar la cuenta izračunati; sklepati
    no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
    no tener cuenta con ne marati imeti posla z
    tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
    tener en poca cuenta malo ceniti
    tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
    tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
    traer cuenta od koristi biti, izplačati se
    vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
    ¡cuenta! pozor! previdno!
    ¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
    la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
    cuentas atrasadas neporavnani računi
    cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
    cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
    las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
    a fin de cuentas končno
    en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
    adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
    echar cuentas (ob)račune delati
    hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
    ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
    pasar las cuentas moliti rožni venec
    no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
    cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje
  • cuento moški spol pripovedka, pravljica; dolga, zapletena zgodba; (ob)račun; milijon; šala, burka, smešnica; klepetanje, opravljanje, čenče; pričkanje

    cuento de cuentos bilijon; dolgovezna zgodba
    cuento de hadas pravljica
    cuento chino stare babje čenče, laž, raca
    el cuento de nunca acabar zgodba brez konca in kraja
    cuento popular, cuento nacional narodna pravljica
    a cuento o pravem času; pri roki; pripraven
    al fin del cuento končno
    en cuento de namesto
    en todo cuento na vsak način
    para fin de cuento končno, nazadnje
    sin cuento neštevilen
    ¡siempre el mismo cuento! vedno ista (stara) pesem!
    aplicar el cuento nauk črpati (iz)
    estar a cuento prijati, ugajati; prav priti
    es cuento largo to je dolga zgodba
    ése es el cuento, ahí está el cuento v tem grmu tiči zajec
    ¡es mucho cuento! to je mnogo! to je prevelika zahteva!
    sabe su cuento on se razume na to
    no tener cuento biti neštevilen, brezkončen
    traer a cuento omeniti, na tapeto prinesti
    venir a cuento prav priti
    cuentos picarescos, cuentos verdes opolzke pripovedke
    ¡déjese V. de cuentos! pustite govoričenje! k stvari!
    ¡no me vengas con cuentos! pusti nekoristno govoričenje! to pripoveduj komu drugemu!
    son cuentos chinos par mí to mi je španska vas
    todo eso son cuentos vse to so samo čenče
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • čist propre, pur, net, clair, chaste

    čista obleka habit moški spol propre
    čista teža poids moški spol net
    čisto vino vin moški spol pur
    čisto zlato or moški spol fin
    čist zrak air moški spol pur
    čisto delo travail moški spol soigné
    čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
    čista vest conscience ženski spol nette
    imeti čiste roke avoir les mains nettes
    čista resnica vérité ženski spol pure
    to je čista resnica c'est la pure vérité
    biti si na čistem en avoir le cœur net
    na čisto prepisati mettre au net, recopier
  • dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

    dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
    dar un banquete dati (prirediti) banket
    dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
    dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
    dar compasión sočutje zbuditi
    dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
    dar crédito verjeti
    dar a crédito na kredit dati
    dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
    dar diente con diente šklepetati z zobmi
    dar el golpe napraviti odločilni korak
    dar hora določiti uro (za sestanek)
    dar la hora bíti ure
    dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
    dar lástima sočutje zbuditi
    dar miedo prestrašiti
    dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
    dar una paliza pretepsti
    dar un paseo na sprehod iti
    dar los primeros pasos prve korake napraviti
    dar permiso dovoliti
    dar el pésame izraziti svoje sožalje
    dar pie dati povod; privesti
    dar prisa a alg. siliti v koga
    darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
    dar risa v smeh spraviti
    dar el sí reči da, privoliti
    dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
    dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
    no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
    dar una vuelta iti na sprehod
    darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
    no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
    ¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
    darlas de inocente nedolžnega se napraviti
    ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
    donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
    ¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
    dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
    dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
    dar abajo strmoglaviti, pasti
    las tres están al dar točno tri je ura
    dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
    a mal dar v najslabšem primeru
    de donde diere na slepo
    dar un abrazo objeti
    dar cabezadas kinkati (v spanju)
    dar caza a preganjati, zasledovati koga
    dar cuerda al reloj naviti uro
    dar culpa (a) obdolžiti
    dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
    dar fin končati
    dar gracias zahvaliti se
    dar guerra (a) vojskovati se (z)
    dar gusto ugajati, všeč biti
    dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
    me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
    dar muerte usmrtiti, ubiti
    dar palmadas ploskati
    dar parte sporočiti, naznaniti
    dar un portazo zaloputniti z vrati
    dar rabia raztogotiti
    dar saltos poskakovati
    dar suspiros zdihovati
    dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
    dar voces vpiti
    dar media vuelta obrniti se
    dar una zambullida potopiti se
    dar al caballo spodbosti konja
    dar a conocer objaviti, naznaniti
    dar a entender dati razumeti, namigniti
    dar a fiado posoditi
    dar a luz roditi; na svetlo dati
    dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
    dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
    dar de bofetanes oklofutati
    dar de puñetazas s pestmi bíti
    dar en el blanco zadeti cilj
    dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
    dar en la celada v zasedo pasti
    dar en un error pasti v zmoto
    dar en lo vivo v živo zadeti
    el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
    dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
    darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
    darse mucho aire prevzetovati
    darse buena vida privoščiti si lepo življenje
    darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
    darse maña (po)truditi se
    darse prisa (po)hiteti
    no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
    se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
    ¡tanto se me da! to mi je vseeno!
    ¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
    ¡date! vdaj se!
    darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako
  • de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

    nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
    de ello se desprende iz tega sledi
    la ciudad de Berlin mesto Berlin
    el mes de mayo mesec maj
    máquina de coser šivalni stroj
    de este lado s te strani
    de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
    de día podnevi
    de noche ponoči
    de verano poleti
    de mucho atrás že dolgo
    de vez en cuando včasih, tu pa tam
    no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
    anillo de oro zlat prstan
    ocuparse de baviti se z
    llorar de gozo jokati od veselja
    morir de sed umreti od žeje
    padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
    desesperar de obupati nad
    quejarse de pritoževati se nad
    ¡guárdate de mí! čuvaj se me!
    mudarse de casa preseliti se
    cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
    es de rigor nujno je; strogo je predpisano
    colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
    vestido de blanco belo oblačen
    de viva voz ustno
    María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
    de camino na poti
    de memoria na pamet
    de paso obenem, hkrati; mimogrede
    de sobra odvečen
    de repente nenadoma
    estar de pie stati (na nogah)
    de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
    servir de criado biti za služabnika
    trabajar de albañil delati kot zidar
    le hablo de tú tikam ga
    ¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
    ¡pobre de mí! ubogi jaz!
    ¡ay de ti! gorje ti!
    de ti a mí med nama
    de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
    de no ser así drugače, sicer
    acaba de publicarse pravkar izšlo
    has de comprender que moraš razumeti, da
    debo de decir moram reči
    ¿es de creer? je to verjetno?
    a fin de z namenom, da bi
    de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje
  • début [debü] masculin začetek; théâtre prvi nastop, debi; prvi javni nastop, figuré prvi koraki; prvo delo, prvenec; prvi udarec (v igri), začetek igre

    au début v začetku, spočetka, sprva
    dans les débuts spočetka, v začetku
    au début de l'année v začetku leta
    dès le début od vsega početka
    du début (jusqu') à la fin od začetka do konca
    début oratoire prvi govor v parlamentu
    appointements masculin pluriel de début začetna plača
    en être à son début biti pri začetku
    faire ses débuts (théâtre) prvič nastopiti na odru
  • delikatésa comestibles moški spol množine fins; épicerie ženski spol fine

    to je delikatesa c'est quelque chose de très fin (d'exquis)
  • diplôme [diplom] masculin diploma; spričevalo; (stara) listina; diplomski izpit

    diplôme de fin d'études diploma o zaključenem študiju
    diplôme d'études supérieures (= D. E. S.) diploma višjega študija
    diplôme d'ingénieur, d'interprète inženirska diploma, diploma za tolmača
    obtenir le diplôme doseči diplomo, diplomirati
  • diseur, euse [dizœr, öz] masculin, féminin pripovedovalec, -lka; deklamator, -rka; familier brbljač, -čka

    beau diseur lepobesednik
    fin diseur izvrsten deklamator; spreten kramljalec ali pripovedovalec
    diseureuse féminin de bonne aventure vedeževalka
    diseur d'horoscope vedeževalec iz zvezd
    diseur de bons mots dovtipnež
  • dissension [disɑ̃sjɔ̃] féminin razprtija, nesloga, nesporazum, konflikt

    dissensions familiales družinske razprtije
    mettre fin aux dissensions napraviti konec razprtijam
  • dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

    dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
    dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
    dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
    cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
    se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
    les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
    dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
    élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
    être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
    mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti
  • do2 prep.

    1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
    voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
    v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
    pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

    2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
    bedeti do jutra vegliare fino al mattino
    ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

    3. (za izražanje količine) fino a, a:
    zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

    4. od ... do da... a:
    vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
    odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

    5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
    do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
    odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

    6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
    dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
    imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
    imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
    biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vse do črke tako non è proprio così
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
    pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
    sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • do

    1. (časovno) a; hasta; para

    do danes hasta hoy, hasta la fecha
    do treh, petih hasta las tres, las cinco
    do konca hasta el fin
    do zdaj hasta ahora
    do zdaj še ne hasta ahora todavía no
    do takrat hasta entonces
    (najkasneje) do jutri hasta mañana (a más tardar)
    do nadaljnjega por algún tiempo, por de pronto
    od 8-ih do 10-ih de ocho a diez
    do pred nekaj leti hasta hace pocos años
    do smrti hasta la muerte
    do smrti so ga mučili le torturaron hasta matarle

    2. (krajevno) hasta; a

    do sem, do tu hasta aquí
    do tam, do tja hasta allí
    do kam? ¿hasta dónde?
    do kolen hasta la rodilla
    do Pariza hasta París
    od tu do Zagreba de(sde) aquí a (ali hasta) Zagreb
    tri do pet dni de tres a cinco días
    do maksimuma hasta el máximum
    do skrajne meje, do skrajnosti hasta el límite
    šteti do 10 contar hasta diez
    mnogo mi je do tega, da ... me importa (ali interesa) mucho que (subj)
    ni mi do tega no me importa nada de eso
  • dôber bueno

    dober dan! ¡buenos días!
    dober večer! ¡buenas tardes!; ¡buenas noches!
    dobri stari časi los buenos tiempos pasados
    v dobri veri de buena fe
    v dobrem pomenu besede en buen sentido
    pri dobrem zdravju en buen estado de salud, con buena salud
    dober za vse bueno por todo
    ta je (pa) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    bodite tako dobri in počakajte! ¡haga el favor de esperar!
    reči dobro besedo za koga interceder en favor de alg
    voščiti dober dan dar los buenos días
    konec dober, vse dobro! bueno es lo que bien acaba; a buen fin no hay mal principio
  • dólg (-á) m

    1. debito (tudi pren.); dovuto; pendenza:
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    biti obremenjen z dolgovi essere gravato di debiti, essere indebitato
    znebiti se dolgov liberarsi dei debiti, sdebitarsi
    plačati, poravnati dolgove pagare, saldare i debiti
    viseči dolg debito fluttuante
    vojni dolg debito di guerra
    moralni dolg debito di coscienza
    konsolidirani dolg debito consolidato

    2. rel. (krivda, greh) debito, colpa, peccato:
    in odpusti nam naše dolge e perdonaci i nostri debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzeti, jemati kaj na dolg comprare a debito
    pren. biti na dolgu s čim essere in debito di qcs.
    častni dolg debito d'onore
    utapljati se v dolgovih affogare nei debiti, essere nei debiti fin sopra i capelli
    plačati dolg pagare il dovuto, adempiere al proprio debito (verso); pog. levare un chiodo
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
  • doséči alcanzar; conseguir; llegar a; lograr; obtener

    doseči svoj cilj, namen obtener su fin, su objeto
    doseči breg ganar la orilla
    doseči visoko starost llegar a edad avanzada
    doseči ugodnosti obtener ventajas
    doseči uspeh(e) alcanzar buen(os) éxito(s)
    dosegel sem, da ... logré (ali conseguí) que...
  • drob|en [ó] (-na, -no)

    1. denar, kovanec; dogodek, novela, krompir, sadje: klein
    drobni Klein-
    (predmet der Kleinartikel, tisk das Kleingedruckte, figura die Kleinfigur, deli Kleinteile množina, pecivo das Kleingebäck, živo bitje das Kleinlebewesen)

    2. (tanek; fin) fein
    drobni Fein-
    (krep der Feinkrepp; navoj das Feingewinde, mletje die Feinausmahlung; z drobnimi porami feinporig)

    3. knjiga: schmal

    4. rast, postava: zierlich, klein; schmächtig; (suh) schmal, dünn; (gracilen) zartgliedrig, schmalgliedrig; feingliedrig

    5.
    gozdarstvo droben les das Schwachholz
    tehnika, metalurgija drobna ruda der Schlich

    6.
    na drobno razsekati: [kleinhacken] klein hacken
    prodaja na drobno der Kleinverkauf
    trgovec na drobno der Einzelhändler, Detailist, Kleinhändler, Einzelhandelskaufmann
    trgovina na drobno der Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel
    raztrgati na drobne kosce in Stücke reißen
    | ➞ → drobno
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo