Franja

lifetime [Láiftaim] samostalnik
življenjska doba

the chance of a lifetime edinstvena prilika
in one's lifetime za časa življenja
once in a lifetime enkrat v življenju, zelo redko

locuplēs -ētis, abl. sg. -ī, slabše -e, pl. n. -ia, gen. pl. -ium in (enkrat: C. (Bell. civ. 3, 110)) -um (locus [= ager] + *ple-t iz plēre, izhodiščne besede glag. com-plēre, im-plēre idr.; prim. plēnus)

I. bogat, premožen, obilujoč s posestvi (zemljišči): horum hominum species est honestissima (sunt enim locupletes) Ci., quod tunc erat res in pecore et locorum possessionibus, ex quo pecuniosi et locupletes vocabantur Ci., hinc et locupletes dicebant loci, hoc est agri, plenos Plin. —

II. (s prikritim pomenom določilne besede)

1.
a) o osebah = z denarjem in blagom dobro založen, v dobrih razmerah, blagovit, imovit, premožen, bogat: egebat? immo locuples erat Ci., egentes in locupletīs armabantur Ci., privatus modice locuples L., dum sit locupletior aliquis sordidae mercis negotiator Q., domini locupletiores Auct. b. Alx.; z abl.: copiis rei familiaris locupletes Ci., sese quisque praedā locupletem fore sperabat S., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; z gen.: pecuniae satis locuples Ap.; subst. m. pl. locupletes bogataši (naspr. tenues): Lycurgus agros locupletium plebi … colendos dedit Ci.; v superl. locupletissimi največji bogataši (naspr. tenuissimi): Ci.
b) o stvareh = bogat, blagovit, obilujoč s čim, obilen: provincia tum locuples ac referta Ci., ex urbe locupletissima atque ornatissima Ci., locupletissimae urbes C., regio locupletissima N., parva munera diutina, locupletia non propria sunt N., magnae et locupletes copiae Corn., in locuplete penu Pers.; z abl.: civium vita … copiis locuples Scipio ap. Ci., impetrat … locupletem frugibus annum H.; occ. (trans.) bogateč, ki pripomore k blaginji (blagostanju): aquila (= centurionstvo, centurionsko dostojanstvo) Iuv.; metaf.: Lyco, oratione locuples Ci. zgovoren, l. oratio Ci. gostobeseden, ita sentio … Latinam linguam non modo non inopem … sed locupletiorem etiam esse quam Graecam Ci. bogatejši, locupletior … hominum natura ad beate vivendum est quam deorum Ci. bolj ustvarjena za …

2. metaf. popolnoma veljaven, polnoveljaven, verjeten, verodostojen, zanesljiv: tabellarius Ci. ep., sine locuplete auctore atque teste Ci., quem enim auctorem de illo locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., rei satis locupletes in id, quod nostrum est L. (ker lahko bogataši da(je)jo dobro poroštvo, jamčijo za svojo obljubo). — Adv. komp. locuplētius obilneje: Fr.; superl. locuplētissimē zelo, prav obilno: Aur.

Opomba: Pesniki merijo tudi locúplēs.

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

look¹ [luk] samostalnik
pogled (at)
(ednina ali množina) izraz (obraza), videz, podoba

good looks lepota
to have (ali take) a look at s.th. pogledati kaj
to cast (ali throw) a look at s.o. ošiniti koga s pogledom
to give s.th. a second look še enkrat ali natančneje kaj pogledati
let's have a look round razglejmo se
to take on a severe look strogo pogledati
there was an ugly look on his face preteče je gledal
I do not like the look of it zadeva se mi ne dopade
to wear the look of izgledati kot

mahnjen pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (o močni ljubezni, naklonjenosti) približek prevedka ▸ valamiért bolondulóČe se v 24 urah stušira več kot enkrat, ni le mahnjen na čistočo, ampak je z njo že kar obseden. ▸ Ha 24 óra alatt több mint egyszer zuhanyozik, nemcsak tisztaságmániás, hanem megrögzött tisztaságmániás.
2. lahko izraža negativen odnos (nor; čudaški) ▸ dilis, lököttPotem je rekla, da je fant najbrž vaški norček. Da na vaseh pač pustijo malo mahnjene, da delajo, kar hočejo. ▸ Aztán azt mondta, hogy a fiú minden bizonnyal a falu bolondja. Hogy falun hagyják a kissé diliseket, hogy azt csinálhassák, amit csak akarnak.
Rahlo mahnjen se je zdel tudi Hollywoodu, kjer na njegova trdna moralna načela gledajo kot na ljubko ekscentričnost. ▸ Hollywoodban is kissé dilisnek tűnt, ahol a szigorú erkölcsi elveire inkább bájos excentrikusságként tekintenek.

Mal², das, (-/e/s, -e) krat; zum ersten, dritten ... Mal prvič/prvikrat, tretjič ...; dieses Mal tokrat; ein anderes Mal (kdaj) drugič; nächstes Mal prihodnjič; voriges Mal zadnjič; das einzige Mal edinkrat; das letzte Mal zadnjič; etliche Male dostikrat; ein für alle Male enkrat za vselej; das eine oder andere Mal včasih, od časa do časa; zu verschiedenen/wiederholten Malen večkrat; Mal für Mal ponovno; von Mal zu Mal od enega do drugega krata, z vsako naslednjo ponovitvijo ; mit einem Mal nenadoma, v enem; zum [wievielten] wie vielten Male? katerikrat?

mandata f

1. pošiljka

2. gruča

3. obrat ključa:
dare una mandata enkrat obrniti ključ v ključavnici

4. odtok

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

many¹ [méni] pridevnik
mnogi, številni, mnogo, veliko

as many prav toliko
as many as 20 ne manj od dvajset
as many again; ali twice as many še enkrat toliko
many times velikokrat, često
many a time pogosto
how many? koliko?
how many times? kolikokrat?
many a man marsikateri
to be one too many for biti premočen za, biti prekanjen
too many by half za polovico preveč
one too many odveč, nezaželjen, eden preveč
many's the time pogosto
for many a long day zelo dolgo
in so many words dobesedno, izrecno
his reasons are many and good ima mnogo dobrih razlogov
many's the mnogo jih je, ki

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

mātrimōnium -iī, n (māter)

1. zakon (naspr. concubinatus): N., Cu., Aur., Icti., in matrimonium ire Pl. ali in matrimonium alicuius concedere Iust. v zakon stopiti, oženiti se, tenere matrimonium alicuius (viri) Ci. zakonska družica (soproga) nekoga ali komu biti, in matrimonium ducere aliquam C., Ci. za ženo vzeti, oženiti se, dare aliquam alicui in matrimonium C., Ci. ali collocare aliquam in matrimonium (in matrimonio) Ci. zamož dati, habere aliquam in matrimonio Ci., Iust. za ženo imeti, oženjen biti, aliquam sibi matrimonio iungere L. ali coniungere Suet. za ženo vzeti, oženiti se, filias suas Nabidis filiis matrimonio coniungere L. svoje hčere zamož dati Nabidovim sinovom, alicuius ante (adv.) matrimonium experta Sen. ph. ki je bila že prej enkrat omožena, aliquam ex matrimonio expellere Ci. slovo dati ženi, zavreči, odsloviti jo, aliquam matrimonio alicuius exturbare T.

2. meton. v pl. = zakonske žene, zakonske družice, soproge: Iust., Fl., Lact., Amm., matrimonia ac pecunias hostium praedae destinare T.

mehr

1. več (mehr Kinder, Mehl več otrok, moke); je mehr čim več; mehr als genug več kot dovolj; mehr sein als biti več kot; nicht mehr ne več; nichts mehr nič več; etwas mehr nekaj več, malo več; nie mehr nikoli več; er ist nicht mehr ni ga več

2. še; nur mehr samo še; einmal mehr še enkrat; und anderes mehr in še drugo

3. bolj; mehr und mehr bolj in bolj; fehlen, zusagen, nachdenken: mehr denn je bolj kot sploh kdaj; um so mehr tem bolj; um so mehr, als tembolj, ker; mehr oder weniger bolj ali manj nichts mehr und nichts weniger als nič več in nič manj kot; mehr tot als lebendig komaj še živ

mesec¹ [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)

mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month

lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly

mesečno [é] monatlich
enkrat/trikrat mesečno einmal/ dreimal monatlich, einmal/dreimal pro Monat

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

mlád young; youthful; adolescent, juvenile

od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
v mojih mládih letih in my early years, in my youth
še mlád youngish
mládi in stari young and old
mláda kri youthful blood
mláda luna new moon
mlád krompir new potatoes pl
mládo vino new wine
Mladi Turki, mladoturki the young Turks
moj mlajši brat my younger brother
Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
ona ni več tako mláda she is no chicken
samó enkrat si mlád! you're only young once!
postati zopet mlád to grow young again
ko sem bil mlád in my early life, in my youth
mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub

more² [mɔ:] prislov
več, bolj, še; povrh, za nameček

to be no more biti mrtev
more and more bolj in bolj
more or less več ali manj, približno
the more ... the more čim več ... tem več
the more so because tem bolj, ker
all the more so tem več, tem prej
no more than ne več od, samo
once more še enkrat, zopet
never more nikoli več
neither more nor less than (stupid) dobesedno, preprosto, docela (neumen)
so much the more toliko bolj
it is wrong and, more, it is foolish ni prav in povrh je še neumno
and what is more in kar je še važnejšc
what more? kaj pa še?

motíti to disturb; to inconvenience; to intrude (koga on someone); to trouble; (spanje) to interrupt; (radio) to jam; (posegati v) to interfere with; to violate; (nadlegovati) to inconvenience

motíti se to be mistaken (v kom in someone
v čem about something), to err
kaj vas moti? what is troubling you?, what is upsetting you?
vas moti, če kadim? do you mind if I smoke?
zelo se motiš you're badly mistaken
ne pustite, ne dajte se motíti! don't let me disturb you!
oprostite, da vas motim! excuse my disturbing (ali troubling) you!
upam, da ne motim? I hope I'm not disturbing (ali bothering) you, I hope I'm not in the way
obžalujem, toda moram vas še enkrat motíti I am sorry, but I shall have to trouble you again
nekoliko se motite you are slightly mistaken
če se ne motim if I am not mistaken, unless I am mistaken
ne daj se motíti! do not inconvenience yourself!
motíti se je človeško to err is human
motiš se! (si na napačni sledi!) you are barking up the wrong tree
ali motim? am I in the way?, am I intruding?

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre