Franja

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

brazilski kavčukovec stalna zveza
botanika Hevea brasiliensis (drevo) ▸ kaucsukfa, gumifa
Sopomenke: kavčukovec

brek samostalnik
Sorbus torminalis (drevo) ▸ berkenye, barkócaberkenye

breskev samostalnik
1. (plod) ▸ barackPovezane iztočnice: vinogradniška breskev

2. Prunus persica (drevo) ▸ barack, barackfaPovezane iztočnice: vinogradniška breskev

3. (o barvi) ▸ barackszín
Popoln in dovršen videz zagotavlja barvica za obrobo ustnic v odtenku breskve. ▸ Tökéletes megjelenést biztosít a barackszínű ajakkontúr.

breskov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ barack, barackosSopomenke: breskvin

2. (o drevesu) ▸ barackSopomenke: breskvin
Povezane iztočnice: breskov molj, breskov zavijač, breskov škrlup, breskova kodravost, breskova uš

3. (o plodu) ▸ barackSopomenke: breskvin

4. (o barvi) ▸ barackSopomenke: breskvin

breskvin pridevnik
1. (o plodu) ▸ barackSopomenke: breskov

2. (v kulinariki) ▸ barackSopomenke: breskov

3. (o barvi) ▸ barackSopomenke: breskov

4. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ barackSopomenke: breskov

5. (o vonju) ▸ barack

brest samostalnik
Ulmus (drevo) ▸ szil, szilfa
Na vejah visokih brestov se je topil srebrnkast puhast sneg in v nekaj tednih ga bodo zamenjali bodikavi svetlozeleni poganjki. ▸ A magas szilfák lombján olvadásnak indultak az ezüstös hópelyhek, majd néhány hét elteltével apró, szúrós rügyek lépnek a helyükbe.
Povezane iztočnice: gorski brest, poljski brest

brestov pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ szilPovezane iztočnice: holandska brestova bolezen

breza samostalnik
Betula (drevo) ▸ nyír, nyírfaPovezane iztočnice: navadna breza, puhasta breza

brin samostalnik
1. Juniperus (drevo ali grm) ▸ borókaPovezane iztočnice: kitajski brin, navadni brin, smrdljivi brin, stebrasti brin

2. (plod) ▸ boróka

bukev samostalnik
1. Fagus (drevo) ▸ bükkfa, bükkPovezane iztočnice: rdeča bukev, rdečelistna bukev

2. neštevno (les ali izdelek) ▸ bükkfa, bükkMlin je narejen iz masivne bukve in ima kakovosten kovinski mehanizem. ▸ A malom tömör bükkfából épült és minőségi fémből készült a gépezete.

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

caduc, caduque [kadük] adjectif razpadljiv, šibak; figuré minljiv; nemoderen, star; botanique odpadajoč; juridique neveljaven, ničen, zastarel, zapadel

santé féminin caduque zrahljano zdravje
voix féminin caduque razveljavljen glas
mal masculin caduc božjast, padavica
arbre masculin à feuilles caduques listnato drevo, listavec

capillātus 3 (capillus)

1. lasat, dlakav, kosmat (naspr. calvus): adulescens bene capillatus Ci. z dolgimi, gostimi lasmi, capillatior quam ante Ci., capillata arbor Plin., P. F. drevo, na katero so obešali odrezane lase, vinum capillato difussum consule Iuv. = prav staro vino; subst. capillātī -ōrum, m imenitni mladi gospodje: Mart.

2. pren. tenkovlaknat, s tenkimi vlakni (nitkami): folia, radices Plin.

carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.

castaneus 3 (adj. iz κάστανον) kostanjev: castaneae nuces V. kostanji (plodovi); subst. castanea -ae, f

1. (sc. nux) kostanj (plod): Col., Plin., castaneae molles V.

2. (sc. arbor) kostanj (drevo): Col., Plin., Pall., castaneae gessere fagos V.

caucho, cauchú moški spol kavčuk

caucho vulcanizado vulkaniziran kavčuk
árbol del caucho kavčukovo drevo

cedíkast (-a -o) adj. gozd. resinifero:
cedikasto drevo albero resinifero

cedra samostalnik
Cedrus (drevo) ▸ cédrus, cédrusfaPovezane iztočnice: atlaška cedra, bela cedra, himalajska cedra, japonska cedra, libanonska cedra, modra cedra, rdeča cedra