-
Mann1, der, (-/e/s, Männer) moški; mož (für den Ehemann: mein Mann: moj mož; 1000 Mann 1000 mož); junger Mann mladenič; alter Mann star mož, starec; der Mann im Mond mož na luni; der kleine Mann mali človek; der Mann von der Straße človek z ulice; der schwarze Mann črni mož; ein Mann Gottes duhovnik; der Mann des Tages junak dneva; ein Mann des Todes mrtev človek; ein Mann von Welt svetovljan; ein Mann von Wort mož beseda; ein gemachter Mann uspešen človek; Mann an Mann mož ob možu/ramo ob rami; Mann für Mann posamezno, eden za drugim; Mann gegen Mann mož proti možu; bis auf den letzten Mann do zadnjega moža; pro Mann po glavi; wie ein Mann kot en mož; an den Mann bringen spraviti v promet; mit Mann und Maus untergehen z vsem moštvom; selbst ist der Mann pomagaj si sam; seinen Mann stehen/stellen izkazati se, obnesti se; Manns genug sein biti dovolj pogumen/odločen; den toten Mann machen plavati mrtvaka; Alle Mann an Bord! Vsi na krov!
-
manus1 -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)
1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.
2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).
3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.
4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.
Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.
-
marge [marž] féminin rob (papirja, lista); figuré prostorski ali časovni presledek; commerce marža; kritje
en marge de na robu, zunaj
marge entre les prix de production et de vente škarje (med proizvodnimi in prodajnimi cenami)
marge de sécurité varnostna marža
homme masculin en marge od družbe od-maknjen človek
note en marge obrobna opazka
vous avez de la marge, ne vous pressez pas imate dovolj časa, ne hitite
il y a de la marge de ... â je razlika med ... in
écrire une remarque dans la marge zapisati opombo na rob
vivre en marge (de la société) živeti odmaknjen (od družbe, zunaj družbe)
-
margine m
1. rob:
margine della ferita rob rane
margine della strada rob ceste
margine del fiume breg reke
vivere ai margini della società pren. živeti na obrobju družbe
nota in margine pripomba ob robu (strani)
in margine pren. postransko
2. pren. (razpoložljivi) prostor; množina, pribitek:
lasciar margine alla fantasia sprostiti domišljijo
un buon margine di tempo dovolj časa
margine di guadagno pribitek, marža
vincere con largo margine šport zmagati z veliko prednostjo
-
marre [mar] féminin; (populaire)
j'en ai marre sit sem, dovolj mi je tega, čez glavo imam tega!
(il) y en a marre! dovolj je tega!
c'est marre to zadostuje, (argot) to je vse
-
más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in
más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
-
matériel, le [-rjɛl] adjectif materialen, gmoten, tvaren, snoven; telesen; stvaren, dejanski, realen; materialističen
biens masculin pluriel matériels materialne dobrine
difficultés féminin pluriel matérielles materialne težave
dégâts masculin pluriel matériels materialna škoda
preuves féminin pluriel matérielles otipljivi dokazi
fait masculin matériel dejansko stanje
avoir la matérielle (assurée) imeti dovolj sredstev za življenje
avoir des soucis matériels imeti materialne skrbi
commettre une erreur matérielle zagrešiti formalno napako
-
mehr
1. več (mehr Kinder, Mehl več otrok, moke); je mehr čim več; mehr als genug več kot dovolj; mehr sein als biti več kot; nicht mehr ne več; nichts mehr nič več; etwas mehr nekaj več, malo več; nie mehr nikoli več; er ist nicht mehr ni ga več
2. še; nur mehr samo še; einmal mehr še enkrat; und anderes mehr in še drugo
3. bolj; mehr und mehr bolj in bolj; fehlen, zusagen, nachdenken: mehr denn je bolj kot sploh kdaj; um so mehr tem bolj; um so mehr, als tembolj, ker; mehr oder weniger bolj ali manj nichts mehr und nichts weniger als nič več in nič manj kot; mehr tot als lebendig komaj še živ
-
metodičen pridevnik1. (o metodi dela) ▸
módszertani, metodikaimetodični napotek ▸ módszertani utasítás
metodični priročnik ▸ módszertani kézikönyv
metodični pristop ▸ módszertani megközelítés
metodični prijem ▸ módszertani fogás
metodični vidik ▸ módszertani aspektus
metodični princip ▸ módszertani elv
metodično načelo ▸ módszertani elv
metodično priporočilo ▸ módszertani javaslat
metodično navodilo ▸ módszertani utasítás
metodično izhodišče ▸ módszertani kiindulópont
metodično znanje ▸ módszertani tudás
metodična natančnost ▸ módszertani pontosság
Znotraj same vadbe se v posameznih športih spreminjajo metodični pristopi. ▸ Magán a képzésen belül sportáganként eltérők a módszertani megközelítések.
Z didaktičnega in metodičnega vidika piše o tujem jeziku na razrednji stopnji osnovne šole. ▸ Az általános iskola alsó tagozatának idegennyelv-oktatásáról ír didaktikai és módszertani szempontból.
2. (načrten; premišljen) ▸
módszeres, metodikuszelo metodičen ▸ nagyon módszeres
dovolj metodičen ▸ elég módszeres
metodična natančnost ▸ módszeres pontosság
Pri svojih ciljih vztraja z metodično natančnostjo, ampak vedno nevsiljivo. ▸ Céljai mellett módszeres pontossággal, de arrogancia nélkül kitart.
Je zelo miren človek, v politiki pa je zelo odločen in metodičen. ▸ Nagyon nyugodt ember, a politikában pedig nagyon határozott és módszeres.
3. kinematografija, gledališče (o načinu igranja) ▸
módszeresKot metodični igralec, torej kot igralec, ki svojo vlogo intenzivno doživlja, ste znani po tem, da tudi po snemanju izginete v upodabljanem liku. ▸ Módszeres, azaz a szerepét intenzíven átélő színészként arról ismert, hogy az ön által alakított szereplő vonásai a forgatás után is megmaradnak önben.
-
miracle [-rakl] masculin čudež
par miracle kot po čudežu, čudežno
miracle économique gospodarski čudež
croyance féminin aux miracles verovanje, vera v čudeže
croire aux miracles verjeti v čudeže, biti lahkoveren in optimističen
crier (au) miracle ne se moči dovolj načuditi
c'est un miracle de vous voir! no, odkod pa ti?
ce serait un miracle qu'il réussisse bil bi čudež, če bi se mu posrečilo, če bi uspel
cela se peut sans miracle (familier) to ni noben čudež
faire des miracles (figuré) delati čudeže
tenir du miracle mejiti na čudež
-
mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena
un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja
-
multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.
1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.
2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.
3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.
4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.
-
načúditi se to wonder (at)
ne morem se dovolj načúditi se I am lost in wonder, I cannot get over my surprise
-
nagovoríti to address; to harangue; (ogovoriti) to accost
nagovorila me je na ulici she addressed (ali accosted, approached) me in the street
(dovolj) se nagovoríti to talk to one's heart's content, to have one's say; to get tired (ali weary) of speaking
-
nahodíti se to take a long walk; to get enough walking done
ob sobotah in nedeljah se nahodim za ves teden we get a whole week's walking done at the weekend; (utruditi se od hoje) to walk one's legs off, to tire oneself out by walking
za danes smo se dovolj nahodili pogovorno we've done enough traipsing around for today
-
naprijètiti se nàprijetīm se (ijek.), naprétiti se nàprētīm se (ek.) nehati groziti: umiri se kad im se naprijeti ko mu je bilo groženj dovolj
-
naprímati se nàprīmām se nasprejemati se: oči koje se nisu mogle naprimati čuda oči, ki se niso mogle dovolj načuditi
-
nasušíti to dry (a desired quantity); to get the drying done
nasušíti jabolka to dry the apples
nasušíti si dovolj zdravilnih zelišč to dry enough medicinal herbs
-
natréti to rub (in); to finish rubbing; to rub down, to massage, to knead
natréti dovolj orehov za potico to crack enough nuts for a cake
-
nātūra -ae, f (nāscī)
I.
1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.
2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —
II. meton.
1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.
2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.
3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.
4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.
5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.
6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.