Franja

fortitūdō -inis, f (fortis)

1. moč, krepkost, jakost, trpežnost: Lact., hircorum Ph., vini, vinalis, corporis, nervorum Macr., galeae Iul. Val., feminalia de bysso retorta ob fortitudinem solent contexi Hier.

2. neustraš(e)nost, hrabrost, junaštvo, možatost, značajnost: Corn., fortitudo certat cum ignavia Ci., fortitudo est … scientia rerum perferendarum Ci., f. est dolorum laborumque contemptio Ci., hoc sentire prudentiae est, facere fortitudinis Ci., illae sunt solae virtutes imperatoriae, … fortitudo in periculis, industria in agendo Ci., gloria belli atque fortitudinis C., malarum rerum audacia fortitudo vocatur S., f. adversus aliquem Vell. hraber odpor, f. Gallorum Germanorumque Q.; v pl. = (posamezni) dokazi ali dejanja (čini) hrabrosti: Vitr., sunt … domesticae fortitudines non inferiores militaribus Ci. hrabra dela, izvršena doma, niso slabša kakor vojna (dela); tudi dokazi moči: fortitudines angelicae potestatis Hier.

fuggire

A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
fuggire all'impazzata bežati kot nor
fuggire di galera uiti iz zapora
fuggire di casa pobegniti z doma
a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
come fuggono gli anni kako leta bežijo

B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
fuggire la fatica izmikati se naporom

fugue [füg] féminin

1. musique fuga

2. pobeg (z doma), eskapada

faire une fugue pobegniti (z doma)

fuir* [fɥir] verbe intransitif (z)bežati, uteči, uhajati; figuré izgovarjati se; puščati (sod); verbe transitif bežati pred, izogibati se, ogniti se

l'hiver a fui zima je hitro odšla
fuir de sa maison, de son pays, de ses parents zbežati z doma, iz domovine, od staršev
un front qui fuit nazaj potisnjeno čelo
fuir le danger bežati pred nevarnostjo
faire fuir quelqu'un v beg koga pognati (zapoditi)
fuir ses responsabilités izogibati se odgovornostim, bežati pred njimi

gatta f

1. mačka

2.
gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
gatta cieca igre slepe miši
PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije

gemütlich (gutmütig) dobrodušen, prijazen; (bequem) udoben; (anheimelnd) domačen; Zusammensein: prijeten; Tempo, schlendern: zložen; es sich gemütlich machen počutiti se kot doma

gêner [žɛne] verbe transitif ženirati, ovirati; tiščati (čevelj, obleka); biti nadležen, motiti, biti neprijeten; v zadrego spraviti, plašiti; spraviti v denarno stisko, mučno (pri)zadeti

se gêner ženirati se; omejiti se, doprinesti žrtev; biti si (medsebojno) nadležen
est-ce que la fumée vous gêne? vam je dim neprijeten?
ne pas se gêner ne se ženirati, vesti se čisto neprisiljeno, po domače, kot doma
ne vous gênez pas! bodite kot doma! kar po domače!; (ironično) kar dajte duška svojim čustvom!
cette dépense me gêne ta izdatek me spravlja v denarno stisko
gêner le commerce ovirati trgovino
il faut savoir se gêner un peu si on veut mettre de l'argent de côté treba se je znati nekoliko omejiti, če hočemo dati kaj denarja na stran

giocare, giuocare

A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti

3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu

4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

B) v. tr.

1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno

5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo

glasbilo samostalnik
(priprava za izvajanje glasbe) ▸ hangszerPovezane iztočnice: Orffovo glasbilo, akustično glasbilo, basovsko glasbilo, elektronsko glasbilo, ljudsko glasbilo, orkestrsko glasbilo, ritmično glasbilo, solistično glasbilo, spremljevalno glasbilo, tradicionalno glasbilo, zgodovinsko glasbilo

gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest

gniti glagol
1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothadČe preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothadDo smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.

godrnjáti (-ám) imperf. ➞ zagodrnjati

1. brontolare, mugugnare; pog. taroccare:
ko je doma, samo godrnja quando è in casa non fa che brontolare

2. (nerazločno govoriti) brontolare, borbottare, bofonchiare:
ves čas je godrnjal sam zase tutto il tempo borbottò fra se

gospá (splošno) lady; (v nagovoru) madam; (pred priimkom) arhaično Mistress; (na pismu) Mrs. (izgovorjava misiz); (ako je zakonski stan neznan) Ms. (izgovorjava mèz, miz)

gospá Brown Mrs. Brown; (poročena) married lady
Spoštovana gospá! Dear Madam!
je gosp Brown doma? is Mrs. Brown at home?
gospe in gospodje! Ladies and Gentlemen!
igrati gospo, hoteti biti gospa (figurativno) to act the lady, to put on airs, pogovorno to act posh

gotóvo ciertamente, por cierto, cierto; seguramente

čisto gotovo (zanesljivo) sin falta
to vem za gotovo estoy seguro de ello
bo gotovo príšel? ¿es cierto que vendrá?
on je gotovo doma debe estar en casa
gotovo! (končano!) ¡ya está!; ¡listo!

guardiano

A) m (f -na)

1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
guardiano dei campi poljski čuvaj
guardiano del faro svetilničar
rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo

2. relig. gvardijan:
padre guardiano oče gvardijan

B) agg. relig. gvardijanski

harem samostalnik
1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

2. (žene in ljubice moškega) ▸ háremAbdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ háremBil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

4. (v zoologiji) ▸ háremPoligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. ▸ kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

5. (zbirka stvari) ▸ hárem
Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.

Haus, das, (-es, Häuser)

1. hiša, Tierkunde hišica Haus und Hof vse premoženje; zu Haus/zu Hause doma; zu Haus sein biti doma; nach Haus domov; außer Haus (Verkauf) čez cesto; von Hause aus že po rojstvu, od otroških let, po osnovni orientaciji, po osnovnem poklicu; öffentliches Haus javna hiša; außer Haus essen: zunaj

2. dom (Haus der Kultur dom kulture); im Parlament: zbornica

3. (königliches) Haus (kraljevska hiša, dinastija)

4. družina: (Dame/Herr/Sohn/Tochter/Freund) des Hauses hišni, družinski sein Haus bestellen urediti vse zadeve, narediti oporoko; ins Haus stehen biti pred vrati; Haus an Haus v sosednjih hišah; jemandem das Haus verbieten prepovedati si obiske (čigave/koga); Häuser bauen auf jemandem zaupati v koga; von Haus zu Haus od hiše do hiše

häuslich domač; (sparsam) varčen; Mädchen: gospodinjska, skrbna za dom; Mensch: soliden; häuslich sein držati se doma; häusliche Gemeinschaft gospodinjska skupnost; sich häuslich niederlassen figurativ utaboriti se, razlesti se

haustus -ūs, m (haurīre)

1. črpanje, zajemanje: Mel., h. profundus Col., facilis Iuv., pro qualitate haustuum Amm. (o bisernicah); occ. kot držpr. t. t. aquae haustus Ci., Ulp. (Dig.) pravica do zajemanja vode, — do vode, — do studenca.

2. meton. izčrpano, zajeto: haustu sparsus aquarum V. z zajeto vodo (studenčnico) iz vodnjaka, h. arenae O. peščica peska.

3. metaf.
a) zajemanje (sape): h. aetherii V. eterski dih, alium domi esse caeli haustum Cu. da se doma diha drug zrak, aurae h. Cod. Th., ignis haustus Fl. požiranje ognja.
b) konkr. požirek, napitek, pitje: papaveris haustus itemst facilis quasi aquarum Lucr., h. aquae L., O., exiguis haustibus inde bibere O., accipe haustūs sanguinis O. pij kri, haustus Bacchi sumere alicui O. na zdravje koga piti, napiti komu, a te decurrit ad meos haustūs liquor Ph. do kraja, kjer jaz pijem, h. fontium Cu., humani cruoris Min., poculum haustui admovere Iul. Val.; pren.: Pindarici fontis haustūs H. pitje iz Pindarjevega vira (vrelca) = posnemanje Pindarjevega pesništva, haustūs iustitiae bibere Q.

hier [ijɛr] včeraj; masculin včerajšnji dan

hier (au) soir sinoči
d'hier včerajšnji, nedaven
avant-hier predvčerajšnjim
homme masculin d'hier povzpetnik, parveni
né d'hier brez izkušenj, neizkušen
ne pas être né d'hier imeti izkušnje
je suis resté tout hier chez moi ves včerajšnji dan sem ostal doma
ne pas dater d'hier ne biti nov, biti zelo star
ne dater que d'hier biti (še) nov