Franja

love¹ [ləv] samostalnik
ljubezen (of, for, to, towards za)
ljubica, ljubček
pogovorno ljubka stvar
šport brez zadetka, brez gola

to be in love with biti zaljubljen v
to fall in love with zaljubiti se v
for love za šalo, zastonj, iz ljubezni
to play for love igrati samo zaradi igre (ne za dobiček)
for the love of iz ljubezni do
for the love of God za božjo voljo
not for love or money za nič na svetu, za noben denar
to give (ali send) love to poslati prisrčne pozdrave
there's no love lost between them ne moreta se trpeti
to make love to dvoriti, ljubimkati, spolno občevati
all's fair in love and war v ljubezni in vojni je vse dovoljeno
love in a cottage poroka iz ljubezni, poroka brez denarja
cupboard love ljubezen iz koristoljubja
love game igra v kateri ostane premaganec brez zadetka
šport love all brez zadetka
šport the score is 2 love rezultat je 2 proti nič
a love of a tea cup ljubka čajna skodelica

maigre [mɛgrə] adjectif mršav, suh; pust (meso); pičel, boren, siromašen; slaboten; slab; nepomemben; masculin suhec, mršav človek; pusto meso (brez masti in kosti); brezmesna hrana; religion postne jedi; nizko vodno stanje (reke), plitvina

maigre chère féminin borna hrana
maigre comme un clou, un hareng (saur), un chat de gouttière, un squelette suh ko trska
maigre échine féminin, (familier) mršav dolgin
maigre eau féminin plitva voda
les maigres d'un cours d'eau plitvine vodotoka
maigre profit masculin, maigres résultats masculin pluriel pičel dobiček, borni rezultati
fromage masculin maigre sir iz posnetega mleka
jour masculin maigre brezmesni, postni dan
repas masculin maigre brezmesni obed
avoir le cheveu maigre imeti redke lase
c'est maigre to je malo
courir, marcher, aller du pied comme un chat maigre teči ko podlasica
devenir maigre shujšati (de chagrin od skrbi, žalosti)
faire maigre postiti se
faire un maigre repas imeti pičel obed
toucher un maigre salaire dobivati majhno, borno plačo, mezdo

manga ženski spol rokav; žep; torba; nahrbtnik; cedilo, cedilni prt; brizgalna, (gumasta) cev; cestna brizgalnica; vodna tromba

manga de agua hud naliv; vodna tromba
manga boba širok rokav
manga de incendios gasilna brizgalnica
manga de jamón napihnjen rokav
manga de riego škropilna brizgalnica
de viento vetrna tromba, zračni vrtinec
de manga ancha kosmate vesti; preveč prizanesljiv
allí anda manga por hombro tam je vse v neredu, vse narobe
echar de manga a uno koga za slamnatega moža uporabiti
¡échese una piedra en la manga! pometajte pred svojim pragom!
estar (ali ir) de manga alg. s kom v isti rog trobiti
mangas pl korist, dobiček
en mangas de camisa v (sami) srajci (brez suknjiča)

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

margen moški/ženski spol rob; (rečni) breg; meja

victoria con escaso margen (šp) tesna zmaga
dar margen povod dati, priložnost dati
dejar un margen dati priliko (čas); dobiček prinesti

marginal [má:džinəl] pridevnik (marginally prislov)
obroben, napisan na robu marginalen; postranski najmanjši (tudi figurativno)
ekonomija po lastni ceni, še komaj rentabilen, po nizki ceni
medicina marginalen

marginal inscriptions okolni napis (na kovancih)
marginal note obrobna opomba, obrobni pripis
marginal notes marginalije
marginal sensations zaznave na robu zavesti
marginal cost najnižja cena
ameriško marginal disutility meja delovne pripravljenosti (pri nizkih plačah)
marginal laud zemlja, ki se jo komaj splača obdelovati
marginal profit najmanjši dobiček

mast|en (-na, -no)

1. fett (tudi figurativno zemlja, plen, dobiček); (bogat z maščobo) jed: fettreich; (omaščen) fettig, fettglänzend; (vsebujoč maščobo) fetthaltig, fettig; Fett- (krema die Fettcreme, medicina die Fettsalbe)

2. (zamaščen) ovratnik, tilnik: speckig, lasje: fettig

3. (nespodoben) saftig
mastna šala saftiger Witz, der Herrenwitz
|
mastni sijaj der Speckglanz
figurativno masten zalogaj ein fetter Bissen

másten (-tna -o) adj.

1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi

2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso

3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda

4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio

5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)

melon [mélən] samostalnik
botanika melona

water melon lubenica
sugar melon dinja
ameriško, sleng to cut a melon razdeliti dobiček

mišljenj|e² [ê] srednji spol (-a …) (gledanje, nazor) die Gesinnung, das Denken (tekmovalno Leistungsdenken, utilitaristično Nützlichkeitsdenken, v dobiček usmerjeno Profitdenken)
svoboda mišljenja die Gesinnungsfreiheit, die Meinungsfreiheit
sprememba v mišljenju der Gesinnungswandel

monopólen (-lna -o) adj. ekon. di monopolio, monopolistico; monopolista:
monopolne cene prezzi di monopolio
monopolni dobiček profitto monopolistico
monopolno podjetje monopolio
monopolno združenje trust

mop² [mɔp] prehodni glagol
pobrisati, obrisati s krpo za pod

sleng to mop the floor with s.o. pometati s kom, popolnoma premagati
to mop one's face otreti si obraz
to mop up (with, from) pobrisati (s čim, s česa); sleng pograbiti (dobiček); vojska razpršiti ali pobiti osamljene sovražnikove skupine; britanska angleščina, sleng lokati, polokati

mouture [mutür] féminin mletje; mletvina; soržica; figuré premlevanje (že obravnavanega predmeta)

pain masculin de mouture soržičen kruh
tirer d'un sac deux moutures (figuré) imeti dvojni dobiček

možnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Möglichkeit (izrazna Darstellungsmöglichkeit, kombinacijska Kombinationsmöglichkeit, izbire Wahlmöglichkeit, napredovanja Aufstiegsmöglichkeit, prenočevanja Übernachtungsmöglichkeit, primerjave Vergleichsmöglichkeit, rešitve Lösungsmöglichkeit, uporabe Einsatzmöglichkeit, Verwendungsmöglichkeit, vplivanja [Einflußmöglicheit] Einflussmöglicheit, Einwirkungsmöglichkeit, za razvoj Entfaltungsmöglichkeit, zaslužka Erwerbsmöglichkeit, Verdienstmöglichkeit, za trening Trainingsmöglichkeit)

2. (priložnost) die Gelegenheit (kuhanja Kochgelegenheit, parkiranja Parkgelegenheit, umivanja/pranja Waschgelegenheit, prevoza Fahrgelegenheit, za sedenje Sitzgelegenheit)

3. (možna nevarnost) die Gefahr (poledice Glatteisgefahr, Eisgefahr, plazov Lawinengefahr)

4. (obeti za prihodnost) die Aussicht, Aussichten množina, die Chance (za dobiček Gewinnchance, za preživetje Überlebenschance, za uspeh Erfolgsansichten, na trgu Marktchance)
dobre možnosti gute Aussichten
enake možnosti die Chancengleichheit
|
imeti možnost die Möglichkeit haben, sich in der Lage sehen (zu), za bodočnost: Aussichten haben
dati možnost komu (jemandem) Gelegenheit geben (zu)
ne imeti druge možnosti keine Wahl haben
po možnosti möglichst, nach Möglichkeit, wenn irgend möglich, (morebiti) möglicherweise
v okviru možnosti im Rahmen des Möglichen, nahajati se: im Bereich der Möglichkeiten
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

mŕšav thin, lean, meagre; lank; skinny; slender; scrawny

mŕšav kot trska (as) thin as a rake
mŕšavega obraza thin-faced
mŕšav dobiček meagre (ali poor) profits pl

Münze, die, (-, -n) kovanec, novec; Anstalt: kovnica denarja; Münzen prägen kovati denar; figurativ klingende Münze dobiček, denar; für bare Münze nehmen vzeti zares, vzeti kot gotovo; jemandem mit gleicher Münze heimzahlen vrniti milo za drago

navidez|en (-na, -no) imaginär, scheinbar; virtuell; fiktiv; Schein- (boj das Scheingefecht, dobiček der Scheingewinn, kup der Scheinkauf, napad der Scheinangriff, oče der Scheinvater, plod die Scheinfrucht, posel das Scheingeschäft, razlog der Scheingrund, upor der Scheinwiderstand, zakon die Scheinehe, brejost die Scheinträchtigkeit, firma die Scheinfirma, moč die Scheinleistung, pogodba der Scheinvertrag, rešitev die Scheinlösung, deblo der Scheinstamm, gibanje die Scheinbewegung)
navidezna svetlost scheinbare Helligkeit
navidezna velikost scheinbare Größe
navidezni račun die Pro-Forma-Rechnung
rastlinstvo, botanika Schein-

nesti zlata jajca frazem
(prinašati dobiček) ▸ aranytojást tojik

net³ [net] pridevnik
ekonomija neto, čist

net price neto cena
net profit čisti dobiček
net balance čisti saldo
net proceeds čisti iztržek, čisti dohodek
net weight čista teža
net yield čisti donos, čisti dohodek

net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev