Franja

smern|i [é] (-a, -o) mit Richtwirkung; Richtungs- (člen das Richtungsglied, puščica der Richtungspfeil, stabilnost die Richtungsstabilität, tabla das Richtungsschild), Richt- (hodnik die Richtstrecke, daljnogled das Richtfernrohr, mehanizem das Richtwerk, sevalnik der Richtstrahler, antena die Richtantenne, os die Seitenrichtachse, karakteristika die Richtcharakteristik, delovanje die Richtwirkung)
matematika smerni kosinus der Richtungskosinus
letalstvo smerni rep das Seitenleitwerk
smerni stabilizator die Seitenflosse
smerno krmilo das Seitenruder
smerni trimer das Trimmruder
smerno stabilen richtungsstabil

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

src|e¹ [é] srednji spol (srca, srci, srca) anatomija das Herz
medicina razširjeno srce die Herzvergrößerung, die Herzerweiterung
športno srce das Sportlerherz, Sportherz
zamaščeno srce die Herzverfettung, das Fettherz
umetno srce in pljuča die Herz-Lungen-Maschine
… srca Herz-
(bitje Herztöne množina, der Herzschlag, bolezen das Herzleiden, darovalec der Herzspender, delovanje die Herztätigkeit, funkcija die Herzfunktion, insuficienca die Herzinsuffizienz, masaža die Herzmassage, obremenjenost die Herzbeanspruchung, odpoved das Herzversagen, okvara die Herzschädigung, operacija die Herzoperation, poškodba die Herzverletzung, prenehanje bitja der Herzstillstand, presaditev die Herzverpflanzung, die Herztransplantation, razbijanje das Herzklopfen, omaganje die Herzschwäche, motnje v delovanju Herzstörungen množina, naglo utripanje das Herzjagen, trepetanje das Herzflimmern, zbolenje die Herzkrankheit, za krepitev zur Herzstärkung)
medicina zastoj srca in krvnega obtoka der Herz-Kreislaufstillstand
bolan na srcu herzleidend, herzkrank
šum na srcu das Herzgeräusch
operirati srce/na srcu am Herzen operieren
učinkujoč na srce herzwirksam
okoli srca/pri srcu in der Herzgegend
bolečine pri srcu Herzschmerzen množina
zbadanje pri srcu Herzstiche množina, das Herzstechen
proti srcu herzwärts
težave s srcem Herzbeschwerden množina
imeti težave s srcem Herzbeschwerden haben, pogovorno: es mit dem Herzen zu tun haben
v bližini srca herznah
za srce fürs Herz
kapljice za srce Herztropfen množina
krepilen za srce herzstärkend
zdravilo za srce Herzmittel
specialist za srce der Herzspezialist
srce mu je odpovedalo er ist an Herzversagen gestorben
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
X-u razbija srce X hat Herzklopfen

subversif, ive [sübvɛrsif, iv] adjectif prevraten, prevratniški, prekucuški; podtalen; subverziven

opinions féminin pluriel subversives prevratniška naziranja
guerre féminin subversive podtalno delovanje proti državni ohlasti

svobod|a [ô] ženski spol (-e …) die Freiheit; za delovanje: der Spielraum; za mišljenje, delovanje ipd.: der Freiraum
svoboda gibanja pravo die Freizügigkeit
-freiheit (norcem priznana Narrenfreiheit, duha Geistesfreiheit, gibanja Bewegungsfreiheit, govora Redefreiheit, informiranja Informationsfreiheit, izbire Wahlfreiheit, misli Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, mišljenja Gesinnungsfreiheit, Meinungsfreiheit, obrti Gewerbefreiheit, odločanja Entscheidungsfreiheit, poučevanja znanstvenih doktrin Lehrfreiheit, tiska Druckfreiheit, Pressefreiheit, trgovanja Handelsfreiheit, umetnosti Kunstfreiheit, veroizpovedi Religionsfreiheit, Glaubensfreiheit, vesti Gewissensfreiheit, volje Willensfreiheit, za delovanje Handlungsfreiheit, Ellbogenfreiheit, zborovanja Versammlungsfreiheit, združevanja Vereinsfreiheit, Vereinigungsfreiheit)
umetniška svoboda künstlerische Freiheit
… svobode Freiheits-
(ideja der Freiheitsgedanke, kip die Freiheitsstatue, občutek das Freiheitsgefühl)
dati svobodo komu (jemanden) freigeben
pustiti dovolj svobode genug Freiheit/Freiräume lassen, (jemandem) eine lange Leine lassen
pustiti na svobodo freilassen
potreba po svobodi das Freiheitsbedürfnis, der Freiheitsdrang
boj za svobodo der Freiheitskampf
borec za svobodo der Freiheitskämpfer, der Freiheitsheld

ščitnic|a ženski spol (-e …) anatomija die Schilddrüse
medicina povečana ščitnica die Schilddrüsenvergrößerung
čezmerna dejavnost ščitnice die Schilddrüsenüberfunktion
nezadostno delovanje ščitnice die Schilddrüsenunterfunktion
preparat ščitnice das Schilddrüsenpräparat
zbolenje ščitnice die Schilddrüsenerkrankung

ščitnica samostalnik
(žleza) ▸ pajzsmirigy

toksič|en [ó] (-na, -no) (strupen) toxisch, giftig
toksično delovanje zdravila die Medizinalvergiftung

trebušna slinavka stalna zveza
(žleza) ▸ hasnyálmirigySopomenke: pankreas

usmériti to direct (k to, proti towards); to aim; to orient, to orientate; (pozornost) to point (at), to aim (at); (žogo pri golfu) to address

usmériti svoj polet proti severu to turn one's flight northwards
usmériti svoje korake proti domu to turn one's steps homewards
usmériti vlak proti X. to send a train in the direction of X.
topništvo je usmerilo svoj ogenj na greben (gore, vzpetine) the artillery directed (ali turned) their fire upon the ridge
usmériti se proti to head for, to turn towards, to make for
usmériti svoje delovanje glede na nove okoliščine to redirect (ali to rechannel) one's activities in the new circumstances (ali conditions)

utesníti (-ím) | utesnjeváti (-újem) perf., imperf.

1. restringere, limitare; fare più stretto

2. (skrčiti, skrčevati) ridurre, restringere, contrarre; limitare:
delovanje utesniti na ozko področje ridurre l'attività a un solo settore

3. ridurre, circoscrivere:
utesniti resničnost v meje izkustva circoscrivere la realtà nei limiti dell'esperienza

vānitas -ātis, f (vānus)

1. praznost, praznota (metaf.), puhlost, ničnost, ničev(n)ost, neresničnost, neresnica, prazen videz, dozdeva, dozdevek, brezvsebinskost ipd.: opinionum Ci. napačna mnenja, predsodki, vanitati (zmoti) veritas cedat Ci., orationis vanitatem adhibere Ci., nulla igitur in caelo nec fortuna nec temeritas nec erratio nec vanitas inest Ci. nič navideznega, dozdevnega, blanda vanitas Ci. lažnivo prilizovanje.

2. occ.
a) brezuspešnost, neuspešnost, neuspeh, izjalovitev, brezplodnost, spodletelost: itineris L., famam vanitatis metuere T.
b) bahavost, bahaštvo, širokoustenje, prazno (puhlo, ničevo, jalovo) govorjenje, vetrnjaštvo, kvasenje, kvasaštvo, lažnivost, nečimrnost ipd.: Vell., Plin., Suet., Gell. idr., vanitas atque imperitia legati S., nihil turpius est vanitate Ci., non pudet vanitatis? Ter. besedolomnosti, verolomnosti, qui se propalam per vanitatem iactassent tamquam hospites et amicos Persei L., nec Agricola prosperitate rerum in vanitatem usus T. uspešno delovanje Agrikole ni zapeljalo v puhlo širokoustenje.

Versagen, das, neuspeh; neuspešnost; menschliches Versagen človeška napaka; des Herzens: omaganje, von Drüsen: pomanjkljivo delovanje; Technik zatajitev

vodikov pridevnik
(o kemijski snovi) ▸ hidrogén-Zmogljivemu prenosniku bo energijo za celodnevno delovanje zagotavljala vodikova gorivna celica. ▸ A nagyteljesítményű laptop egész napos működését hidrogénes üzemanyagcella biztosítja.
Povezane iztočnice: vodikovo gospodarstvo, vodikov klorid

vulkanski pridevnik
1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikusPovršje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkániOtoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

3. (silovit) ▸ vulkanikus
Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.

vzmet [é] ženski spol (-i …) tehnika die Feder (gonilna Triebfeder, jeklena Stahlfeder, kontaktna Kontaktfeder, kovinska Metallfeder, listnata Blattfeder, napenjalna Spannfeder, paličasta Stabfeder, ploščata Tellerfeder, potisna Zubringerfeder, povratna Rückstellfeder, Rückholfeder, prečna Querfeder, prižemna Klemmfeder, prožna Wendelfeder, sedežna Sattelfeder, sojemalna Schleppfeder, tlačna Druckfeder, trakasta Bandfeder, ublažilna Pufferfeder, upogibna Biegungsfeder, vijačna Schraubfeder, Schraubenfeder, zapiralna Sperrfeder, Schließfeder), die Abfederung, die Federung
vzmet v obliki črke U der Federbügel
spiralna vzmet die Federspirale, die Spiralfeder
torzijska vzmet die Drehstabfederung, der Drehstab
vzmeti množina v posteljnem vložku: der Federkern
delovanje vzmeti das Einfedern, Durchfedern
list vzmeti das Federblatt
zlom vzmeti der Federbruch
nož na vzmet das Federmesser
pokrov na vzmet der Sprungdeckel
sapnica na vzmet die Springlade
pogon z vzmetjo der Federantrieb
ki ga tišči vzmet tehnika federbelastet

zavirálen brake(-), braking

zavirálno delovanje brake operation
zavirálno padalo aeronavtika braking parachute
zavirálni pedal brake pedal
zavirálni moment braking moment

zdravil|o srednji spol (-a …) das Medikament, das Arzneimittel, die Medizin, die Arznei, das -mittel (proti vročini Fiebermittel, domače Hausmittel, ljudsko Volksheilmittel, za vse Allheilmittel, Allerweltsmittel, za oči Augenmittel, proti glistam Wurmmittel, za srce Herzmittel, za živce Nervenmittel)
predpis zdravila die Verordnung (eines Mittels)
vzorec zdravila das Ärztemuster
knjiga zdravil das Dispensatorium, das Arzneibuch
prodaja zdravil der Arzneimittelverkauf
prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
pretirana uporaba zdravil der [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch, [Medikamentenmißbrauch] Medikamentenmissbrauch
odvisen od zdravil medikamentensüchtig, medikamentenabhängig
omarica za zdravila das Medizinschränkchen
zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila die Medizinalvergiftung
figurativno tu ni zdravila dagegen ist kein Kraut gewachsen

zdravílo (-a) n

1. medicina, medicinale, medicamento, farmaco, rimedio:
predpisati zdravila prescrivere medicine
jemati zdravila prendere le medicine
delovanje, učinkovanje zdravila azione, effetto della medicina
blago, močno, učinkovito zdravilo una medicina leggera, potente, efficace
zdravilo proti kašlju rimedio contro la tosse
zdravilo za pomirjanje živcev calmante, sedativo
zdravilo za srce cardiotonico, cordiale
zdravilo za oči gocce per gli occhi, collirio
domača zdravila farmaci casalinghi
magistralno zdravilo galenico magistrale
oficinalno zdravilo farmaco, preparato officinale
peroralno zdravilo medicina perorale
zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso interno, esterno
zdravilo proti krčem antispastico
zdravilo proti revmi antireumatico
zdravilo proti vnetjem, proti vročini antiflogistico, antipiretico

2. pren. medicina, rimedio; balsamo:
čudežno zdravilo toccasana