Franja

korist|en (-na, -no) nützlich, dienlich, sachdienlich; (zdravilen) heilsam; ki prinaša ugodnosti: vorteilhaft, nutzbringend, se izplača: lohnenswert
koristen za förderlich, -fördernd
(za zdravje gesundheitsfördernd); Nutz- (domača žival das Nutztier, energija die Nutzenergie, moč die Nutzleistung, površina die Nutzfläche, rastlina die Nutzpflanze, kilometer der Nutzkilometer, padec das Nutzgefälle, učinek der Nutzeffekt, delo die Nutzarbeit)
biti koristen nutzen, nützen, nützlich sein, von Nutzen sein, sich nutzbar machen, sich nützlich machen, zelo: von großem Nutzen sein
koristno uporabiti nutzbringend anwenden
koristna višina die wirksame Höhe

kós² (komad) piece; (velik) chunk; (tanka rezina) slice; (del) part; (sladkorja) lump; (predmet) article

kós pohištva piece (ali pogovorno stick) of furniture; (glasbeni) piece (of music); (poti) stretch; (zemlje, gredica) bed, patch, plot
po kósu apiece, each
kós za kósom piece by piece, piecemeal
na kóse to pieces
kós mila a cake of soap
kós zemlje a plot (ali a piece, a patch) of land (ali of ground)
po čem je kós? how much apiece?
prodajajo se po kósu they are sold separately (ali singly)
blago (tekstil) po kósu piece goods pl
po tri funte kós at three pounds each
delo po kósu piecework, paid for piece rate (ali by the piece)
iz enega kósa of one piece
delati po kósu, od kósa (na akord) to do piecework, to work piece rate
hiša razpada kós za kósom the house is crumbling away bit by bit
razpasti na kóse to fall to (ali to break into) pieces
raztrgati na kóse to tear (ali to cut) to pieces, (skritizirati) to pull to pieces, to pick holes in
prodajati po kósu (na drobno) to sell by retail, to retail
razstaviti na kóse (demontirati) to take to pieces
razbiti na kóse to smash in pieces

kós (del) morceau moški spol , pièce ženski spol , partie ženski spol ; fragment moški spol ; (drobec) éclat moški spol ; (primerek) exemplaire moški spol

kos kruha un morceau de pain
kos mesa un morceau (ali une tranche) de viande
kos poti bout moški spol de chemin
kos zemlje, sveta un bout de terrain, un lopin de terre, une parcelle de terre (ali de terrain)
iz enega kosa d'une seule pièce, tout d'une pièce, d'un seul tenant
kos za kosom pièce par (ali à) pièce; morceau par morceau, progressivement
delo na kose travail moški spol aux pièces

kós¹ pieza f ; (odtrgan) trozo m , pedazo m , fragmento m ; (del) parte f ; (primerek) ejemplar m

kos mila una pastilla de jabón
2 peseti kos a dos pesetas la pieza
iz enega (samega) kosa de una (sola) pieza
kos kruha un pedazo de pan
kos poti trecho m de camino
kos zemlje lote m (de terreno)
delo na kose trabajo m a destajo
delavec na kose destajista m
deliti na kose (kosáti) partir en trozos (ali en pedazos)
deliti zemljo na kose parcelar
plačilo po kosu salario m a destajo, pago m por pieza
iti na kose despedazarse, hacerse pedazos
razrezati na kose cortar en pedazos (ali en trozos)

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kovašk|i (-a, -o) Schmiede- (mojster der Schmiedemeister, peč der Schmiedeofen, stiskalnica die Gesenkschmiedepresse, Schmiedepresse, klešče die Schmiedezange, kladivo der Schmiedehammer, delo/izdelek die Schmiedearbeit, izdelki Schmiedewaren množina)
kovaško ognjišče die Esse
kovaško varjenje die Feuerschweißung

krítika (-e) f

1. critica; critici:
literarna kritika critica letteraria
uničujoča kritika critica demolitrice, stroncatura
žaljiva, zlonamerna kritika critica offensiva, malevola
delo je doživelo uspeh pri občinstvu kot pri kritiki l'opera ha avuto un successo di pubblico e di critica
tekstna kritika critica testuale
filoz. kritika kritike metacritica

2. giudizio negativo, appunto

krojáški tailor's, dressmaker's; of (ali used by) a tailor (ali dressmaker)

krojáška obrt, krojáško delo tailoring, dressmaking
opravljati krojáški poklic to work as a tailor (ali dressmaeker), to be a tailor

krónati to crown

krónati z uspehom to crown with success
tisti, ki króna crowner
krónan crowned
krónana glava crowned head
krónani pesnik poet laureate
konec króna delo the end crowns the work, latinsko finis coronat opus

krôvski de couvreur

krovsko delo travail moški spol de couvreur

krôvski

krovsko delo trabajo m de techado

kuhinj|a ženski spol (-e …) die Küche (bivalna Wohnküche, čajna Teeküche, dietna Diätküche, hotelska Hotelküche, iz elementov Anbauküche, z jedilnim kotom [Eßküche] Essküche, poljska vojska Feldküche, skupna Gemeinschaftsküche, svinjska Futterküche, učna Lehrküche, vgrajena Einbauküche)
… kuhinje/v kuhinji/za kuhinjo Küchen-
(šef der Küchenchef, uporaba die Küchenbenutzung, delo v die Küchenarbeit, pomoč die Küchenhilfe, tehnične naprave za kuhinjo die Küchentechnik); figurativno die Gerüchteküche
obratna kuhinja die Betriebskantine, na ladji: die Kombüse

kultúren cultural; cultured; civilized

zelo kultúren človek a very cultured man
kultúrno delo cultural work
kultúrna izmenjava cultural exchange
kultúrni film educational (ali instructional, documentary) film
kultúrna zgodovina history of civilization
kultúrno središče cultural centre
kultúrna država (narod) civilized state (nation)

kulturn|i (-a, -o) kulturell; Kultur- (ataše der Kulturattaché, boj der Kulturkampf, center das Kulturzentrum, institut das Kulturinstitut, jezik die Kultursprache, pesimizem der Kulturpessimismus, program das Kulturprogramm, prostor der Kulturraum, sklad der Kulturfonds, spomenik das Kulturdenkmal, spomeniki množina Kulturwerte množina, sporazum das Kulturabkommen, ustvarjalec der Kulturschöpfer, antropologija die Kulturanthropologie, avtonomija die Kulturautonomie, dediščina das Kulturerbe, dobrina das Kulturgut, izmenjava der Kulturaustausch, kritika die Kulturkritik, nagrada der Kulturpreis, plast die Kulturschicht, politika die Kulturpolitik, priloga die Kulturbeilage, ustanova die Kultureinrichtung, zgodovina die Kulturgeschichte, znamenitost die Kulturstätte, delo die Kulturarbeit, ljudstvo das Kulturvolk, življenje das Kulturleben)

kvalitéten de qualité

kvalitetno blago marchandise ženski spol de choix
kvalitetno delo travail moški spol de qualité
kvalitetni proizvod produit moški spol de haute qualité

kvalitéten

visoko kvalitetno delo trabajo m de alta calidad
kvalitetno blago género m (ali artículo m) de alta calidad
kvaliteten proizvod producto m de (alta) calidad

laboratorij [ó] moški spol (-a …) das Laboratorium, das Labor; (jezikovni Sprachlabor, kemijski Chemielabor)
delo v laboratoriju die Laborarbeit
mesto v laboratoriju der Laborplatz

laboratorijsk|i [ó] (-a, -o) Labor-, Laboratoriums- (izvid der Laborbefund, der Laborwert, poskus der Laborversuch, diagnostika die Laboratoriumsdiagnostik, miza der Labortisch, naprava das Laborgerät, praksa das Laborpraktikum, delo die Laborarbeit)

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera