Franja

dorado pozlačen; zlat(orumen)

edad dorada zlati vek, zlata doba
dorado m pozlatitev
el Dorado eldorado, zlata dežela
el dorado becerro zlato tele

dosedanj|i (-a, -e) bisherig; (prejšnji/že doslej) Alt- (zvezna dežela das Altbundesland)

Ēlysium -iī, n (τὸ Ἠλύσιον πεδίον) Elizij, dežela na zahodnem zemeljskem robu, kjer je večna pomlad, prebivališče blaženih: V., Val. Fl. Od tod adj. Ēlysius 3 elizijski: Pr., Lucan., campi V., O., Tib., domus O., puella Mart. t.j. Prozerpina; subst. Ēlysiī -ōrum, m, sc. campi, elizejske poljane: Lucan., Mart.

Ēpīrus (Ēpīros) -ī, f (Ἤπειρος = suha zemlja, kopno) Epir, dežela v severozahodni Grčiji: Varr., Ci. ep., L., O., Fl. idr.; slovela je po konjereji: mittit … Eliadum palmas Epiros equarum V. Od tod adj. Ēpīrēnsis -e, epirski: Alexander L. Ethnicon Ēpīrōtēs -ae, m (Ἠπειρώτης) Epirec, epirski preb.: N., L., Plin. idr.; kot adj. = epirski: Epirotae equi P. Veg.; od tod adj. Ēpīrōticus 3 (Ἠπειρωτικός) epirski: Varr., Ci. ep., N., Col., Sen. tr.

équiper [ekipe] verbe transitif opremiti; technique montirati, armirati; instalirati; marine opremiti ladjo z moštvom in materialom

s'équiper opremiti se; industrializirati se (dežela)
équiper une région d'un réseau routier oskrbeti pokrajino s cestnim omrežjem

Etrūria -ae, f Etrurija, italska dežela (zdaj Toskana): Varr., Ci., N., V., T. idr.; met. = Etruščani (preb.): Etruriae animos (srce) reconciliare L. Od tod adj. Etrūscus 3 etrurski, etruščanski: Varr., Suet., Gell., disciplina Ci. ep., Plin., chartae Ci., litus H., Mel., mare H., L. Tirensko morje, Etrusca Porsenae manus H., bellum L. z Etruščani, gens O., aurum Iuv., zlat etruščanski amulet; subst. Etrūscī -ōrum, m Etruščani: Ci., L., T., Iust., Fl.

Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).

exportateur, trice [-tœr, tris] adjectif izvozen, izvažajoč; masculin izvoznik

firme féminin exportatrice izvozna tvrdka
pays masculin exportateur izvozna dežela (država) (de blé žita)

faraon samostalnik
(vladar v Starem Egiptu) ▸ fáraóZnotraj so postavili natančno kopijo groba egipčanskega faraona Tutankamona. ▸ A belsejében Tutanhamon egyiptomi fáraó sírjának pontos másolatát állították fel.
Danes najslavnejši egipčanski faraon Tutankamon je umrl januarja 1323 pred našim štetjem, star komaj osemnajst let. ▸ Egyiptom ma leghíresebb fáraója, Tutanhamon időszámításunk előtt 1323 januárjában halt meg, mindössze 18 évesen.

favo(u)red [féivəd] pridevnik
ugoden; srečen; blagodejen (podnebje); priljubljen, spoštovan

ill favo(u)red grd
well favo(u)red lep
hard favo(u)red surovega obraza
most favo(u)red nation dežela z najugodnejšimi pogoji uvoza

fool¹ [fu:l] samostalnik
norec, bedak, butec, zmedenec; dvorni norec, pavliha
figurativno igračka

All Fools' Day 1. april
April Fool aprilska šala; žrtev aprilske šale
to be no fool biti bister
as the fool thinks so the bell clinks norec veruje v to, kar si želi
everyone has a fool in his sleeve vsakdo se včasih obnaša kakor norec
a fool's bolt is soon shot norec je kmalu pri kraju s svojo pametjo
a fool's errand brezplodno delo
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to be a fool for one's pains zaman si prizadevati
fool's paradise deveta dežela
to play the fool neumno se obnašati
to be but a fool to, to be a fool to ne biti nič v primeri s
mineralogija fool's gold železov kršec
he is a fool to... on nič ne pomeni proti...
there's no fool like an old fool nič ni hujšega kakor ponoreli starec
botanika fool's parsley mala trobelika

Furlanija - Julijska krajina stalna zveza
(dežela v Italiji) ▸ Friuli-Venezia Giulia

Gaetūlī -ōrum, m (Γαιτοῦλοι) Getúli, nomadsko pleme v alžirski Sahari (v severozahodni Afriki): PLIN., AUCT. B. AFR., T., SUET., FL. Gaetuli latrones S.; sg. (kolekt.) Gaetūlus -ī, m Getul(ec): LUCAN. Kot adj. Gaetūlus 3 getulski: MART., SIL., CL. pastor PLIN. civitas AUG.; pesn. = afriški, libijski: Syrtes, leo V., H., murea H., O. mavretanski škrlat. – Od tod

1. subst. Gaetūlia -ae, f (Γαιτουλία) Getúlija, dežela Getulcev: PLIN.

2. adj. Gaetūlicus 3 getulski purpura PLIN., kot vzdevek; Getulski = zmagovalec nad Getulci, premagalec Getulcev, tj. rim. vojskovodja Gnej Kornelij Kos (Cossus) Lentul: T., PLIN. IUN., SUET., FL.

Gallo-graecī -ōrum, m Galogrki = Galačáni, ki so izhajali iz galačanske krvi, pomešane z grško: L., AUCT. B. ALX., FL., IUST.; sg. Gallo-graecus -ī, m Galogrk, Galačan; CI.: njihova dežela Gallo-graecia -ae, f Galogrčija = Galacija (prim. Galatia, gl. Galatae): L., VELL., SUET., IUST.

Gedrōsī, Gedrūsī: PLIN. ali Cedrōsiī: CU., MEL. -ōrum, m (Γεδρωσοί) Gedrózi, Gedrúzi, Cedrózijci, preb. ob Indijskem morju (na današnjem južnem beludžistanskem obrežju). Njihova dežela Gedrōsia: PLIN. ali Cedrōsia: CU. -ae, f Gedrózija, Cedrózija, večji del današnjega Beludžistana; enako Cedrōsis (-is), f: MEL.

geloben obljubiti, priseči; zaobljubiti (se); das gelobte Land obljubljena dežela

genitālis -e, adv. genitāliter (genere = gīgnere) rod(il)en, rodoviten, ploden, plodeč, oplojujoč: di genitales ENN. vseustvarjajoči, semina V., genitalia corpora LUCR., O. plodilna počela, prvine, mundi genitale tempus LUCR. rojstni čas, ut semina possint seminibus commisceri genitaliter apta LUCR., membra O. ali loca, partes COL. rodila, profluvium PLIN. (pri ženski) mesečno perilo, menstruacija, mesečna čišča; (pri moškem) semenotok (= gonoreja), anni hora PLIN. pomladanski čas, pomlad, g. hora T. rojstna ura, dies g. T. ali g. lux STAT. rojstni dan, nido vim genitalem affundere T., mensis g. GELL. rojstni mesec, menses g. GELL. meseci nosečnosti, g. foedera STAT. zakonska zveza, solum VELL. idr. ali terra AMM. ali sedes PRUD. rojstni kraj, rojstna dežela, očetnjava, domovina, g. domicilium AMBR. rojstna hiša. – Subst.

1. Genitālis -is, f (sc. dea) Genitális, boginja poroda (priimek Diane, zaščitnice porodnic): sive tu Lucina probas vocari seu Genitalis H.

2. genitāle -is, n rodilo, spolovilo, večinoma v pl.: CELS., SEN. PH., PLIN., Q.

Germānī -ōrum, m Germáni. Cezar je imenoval Germane vsa plemena, ki so prebivala na desnem Renovem bregu. V Tacitovem času so bivali germanski rodovi od Rena do Visle, od Donave do Severnega morja. Njihova najpomembnejša plemena so bili: Svebi, Heruski, Ubijci, Sugambri, Markomani in Uzipeti: CI., C., T.; sg. Germānus -ī, m German v besedni igri: Germanum Cimber occidit pri Q. – Od tod

I. adj.

1. Germānus 3 germanski: herbae O., feritas VELL., pubes PERS.

2. Germānicus 3 germanski: bellum C. vojna z Germani, saltūs L., gentes PLIN., mare PLIN. Baltiško morje, Kalendae MART. = 1. september (dan ko je Germanik premagal Germane), sermo, victoria SUET., exercitus T. Kot subst. Germānicus -ī, m
a) Germanski, Germanik, častni priimek vojskovodij, ki so premagali Germane, poseb. častni priimek sina Tiberijevega brata Druza in Antonije: T., SUET.
b) (sc. mensis) Germanikov mesec: (Caligula) in memoriam patris Septembrem mensem Germanicum appellavit SUET.
c) (sc. nummus) germanik, germanjak, zlatnik s podobo cesarja Domicijana, ki je tudi imel priimek Germanicus: IUV.

3. Germāniciānus 3 germanski = ki biva ali služi v Germaniji: exercitus (v sg. in pl.) SUET., EUTR.; kot subst. Germāniciānī -ōrum, m: SUET. –

II. subst. Germānia -ae, f

1. Germanija, dežela germanskih plemen ali desni Renov breg (kot rim. provinca): T.; pl. Germaniae T. Severna in Južna (= Zgornja in Spodnja) Germanija.

2. pesn. meton. = Germani: hinc movet Euphrates, illinc Germania bellum V.

giboyeux, euse [žibwajö, z] adjectif bogat z divjadjo

pays masculin giboyeux z divjadjo bogata dežela

gorat pridevnik
(z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borított Gorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított.