Franja

dēdūcō -ere -dūxī -ductum

I.

1. z višjega mesta (navz)dol odpelja(va)ti, dol odvesti (odvažati), dol spraviti (spravljati), dol potegniti (potezati), dol odvleči: molliuntque … clivos, ut non iumenta solum, sed elephanti etiam deduci possent L.; pesn.: imbres nivesque deducunt Iovem H. v dežju in snegu pada Jupiter (z neba); z acc. rei: d. pectine crines O. navzdol počesati, caesariem barbae dextrā O. navzdol pogladiti, poma deducentia ramos pondere suo O. navzdol upogibajoče, d. vela O. spustiti, t. j. razpeti, molli gestu brachia Pr. gibati, tiaram Suet. z glave sneti; pren.: antiquissimum sollemne deduxisti L. si ponižal, v nič del. Od kod? pedes de lecto Pl., omnia de capite Ca., contionari conantem consul de rostris deduxit C., eosdem ad caedem civium de Appennino deduxisti Ci., summā vestem d. ab ora ali suas a pectore vestes O. od … roba strgati, s prsi strgati, cantando rigidas montibus (abl.) ornos V. ali caelo Iovem, cursu Lunam O. s čaranjem (z zagovori) potegniti dol (prim.: deducta luna Pr., cantus et e curru Lunam deducere temptat Tib.). Kam? omnes deducunt undas in mare O., in praecipitia iste cursus deducit Sen. ph., d. montes in planum Iust. dol prestaviti, non iniquo … aditu super caput hostium eos d. L., d. equitatum ad pedes L. konjenikom ukazati razjahati,, tunicam summā orā ad mediam O., manum ad imum ventrem Q., sinum ad ima crura, aliquem ad terram Suet.; pren.: carmen ab origine mundi ad mea tempora deducite O. speljite (razvijte) pesem od … do … , d. philosophiam e fastigio in planum Sen. ph., deduc orationem tuam de caelo ad haec citeriora Sen. ph.

2. occ.
a) voj. četam ukazati (navz)dol iti, korakati, marširati: d. copias ex locis superioribus in campum C., exercitum in campos L., suos in aequum locum, instructos ordines in locum aequum, in planum S., Benos in plana Front.; suas copias in campum Marathona deduxerunt (sc. z ladij) N.
b) navt. ladje s suhega na morje zvleči, odriniti, odpluti: d. naves ex navalibus L. ladje iz ladjedelnic spustiti na morje, splaviti jih, d. naves C., V., classem L., puppim Pr., navigia Sen. ph., quadriremes Plin. iun. Od kod? naves litore V. Kam? naves in aquam L., carinas in freta O., naves in Oceanum Cu.

3. pren. z zmanjševanjem spelja(va)ti, zvesti (zvajati): universitatem generis humani … d. ad (na) singulos Ci.

II.

1. proč peljati, odpelja(va)ti, odvesti (odvajati), odvleči, predvsem s silo: pecora C., naves ab Meloduno, onerarias naves in portum C., dominam Ditis thalamo V., regem ex possessione L. s silo pregnati, inde boves O., animalia deducta Q., a tribuno deductus est T.; aliquem de fundo d. Ci. z zemljišča zvleči (po stari navadi o posestni pravdi); occ.
a) drž.pr. naseljence kam odpeljati, odvesti (če so ustanovili kako naselbino, so odvedli naseljence po skupnem žrtvovanju s kapitolija): d. coloniam, colonias, colonos Ci. idr., illi qui initio deduxerant N. prvotni naseljenci. Kam? Capuam colonos C., coloniam Albam L., coloniam in Asiam Ci., illo (tja) coloniam, eo (tja) coloniam novam Ci., milites veteranos in colonias Ci.; v pass.: quo (kamor) plebs publice deducatur Ci., Aquileia colonia Latina in agrum Gallorum deducta est L., deductis olim … haec patria est T.
b) voj. odpeljati, odvesti: praesidia de oppidis Ci., legionem Orico, legionem ab opere, nostros de vallo C., exercitum ex iis regionibus C. vojski ukazati odpraviti se, praesidia C. straže umakniti (odpraviti), exercitum Numidiā, militari more vigilias S.
c) pren. odpraviti (odpravljati), odstraniti: brassica de capite … omnia deducet et sanum faciet Cu., quoniam haec (sc. vitia) deducuntur de corpore Ci., non aeris acervus et auri aegroto domini deduxit corpore febres, non animo curas H.

2.
a) (vodo) drugam spelja(va)ti, odvrniti (odvračati): aquam Albanam Ci., rivos V.; pren. (začetek, izvir, ime) izvesti (izvajati): Tert., Lact., mos unde deductus H. od kod izvirajoča šega, d. nomen ab Anco O., genus ab Achille Cu. ali ab Anchise et Venere Vell. ali originem ab ea (femina) Plin. izhajati, izvirati od …
b) od česa odvajati = ločiti, razločiti (razločevati): ipsum vocabulum ab appellatione Q. (prim. Q. I, 5, 40; V, 10, 62).
c) odtegniti, zmanjšati: cibum Ter.
č) (števila, vsote) odšte(va)ti, odtegniti (odtegovati): addendo deducendoque videre, quae summa fiat Ci., de capite (od glavnice) deducite, quod usuris pernumeratum est (plačane obresti) L.; z dat. (osebe ali vsote): de his divitiis sibi drachumam d. Enn. fr., deducto summae aeris alieni, si quid usurae nomine numeratum aut perscriptum fuisset Suet.; occ. abs. odtegniti, (u)trgati: arbitratu deducetur Ca.; subst. pt. pf. dēducta -ae, f (sc. pecunia ali pars) odtegljaj (odbitek) od volila, dovoljen prejemniku volila, da se je izognil nadležni dolžnosti, povezani z oporočnikovim imetjem, t. j. potratnemu obhajanju rodbinskega bogoslužja (sacra; gl. to besedo pri sacer): si in testamento deducta scripta non sit Ci.
d) s preslice nit vleči = nit odpresti (odpredati), (s)presti: plenā stamina longa colu Tib., pollice filum O., staminis pollice fila Hier., dexterā leviter d. fila Cat., gracili deducit aranea filum O., tereti filo et aequali stamina d. Plin. (o pajku); pren. (kakor kako tkanino pesmi, spise) umetelno izdel(ov)ati, umetelno sestaviti (sestavljati), umetelno zložiti (zlagati), spesniti: d. versum O. versūs H., Val. Max., tenui deducta poëmata filo H. tenko spredene pesmi, carmina proveniunt animo deducta sereno O., tibi saepe novo deduxi carmina versu Pr., toda: Iliacum carmen d. in actus H. v dramo razpletati, vetus in telā deducitur argumentum O. se predstavlja, se prikazuje; pesn.: Aeolium carmen ad Italos d. modos H. po italsko pesniti (peti); d. commentarios Q., deducta atque circumdata oratio Q. umetelno zasnovan in zaokrožen, subtilis deductā oratione Menelaus Aus. Od tod preneseno na glas = oslabiti: vocem deducas oportet Pomp. ap. Macr., Ὀδυσσεύς ad Ulixem deductus est Q.
e) spelj(ev)ati, nameta(va)ti: fossam … post castra Front., vallum per triginta duo milia a mari ad mare Eutr.
f) (pišoč, rišoč) potegniti (potezati), začrta(va)ti: litteram mero O., tamquam linea uno calamo deducta Cass.; pren.: d. formam bonorum virorum et lineamenta Sen. ph.

3. pren.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), koga od česa odvabiti, odgnati: aliquem ab humanitate, a pietate, a religione, a tristitia, de fide, de hac animi lenitate Ci., hi homines deduci de sententia possunt Ci., d. aliquem a pristino victu N., aliquem de sententia L., aliquem vero Lucr.
b) zvabiti (zvabljati), zapeljati, zavesti (zavajati); abs.: a quibus deductum ac depravatum Pompeium queritur C., adulescentes et oratione magistratūs et praemio deducti C.; z naznačeno smerjo ali namenom: d. aliquem ad eam sententiam, ad condicionem, ad iniquam pugnam C., disciplina, ad quam me deducas Ci., neve legis improbissimae poenā deductus est, quominus hospitii et amicitiae ius officiumque praestaret Ci. ep., in ea loca erat deductus, ut … elabi non posset N., d. quasdam civitates dissentientes in causam L. zaplesti v … , Philippum et Macedonas in societatem belli L., Macedonas in bellum civile Iust., aliquem in insidias Front., Iust.

III. (z oslabljenim pomenom predloga in poudarjeno smerjo)

1.
a) najprej voj. kam (pri)peljati, prestaviti: exercitum C., L. vojski ukazati odpraviti se (odmarširati), exercitum in hiberna C. ali in aciem L., classem in proelium N., praesidia eo C., legiones duas in interiorem Galliam C., exercitum … in hiberna Lunam et Pisas L., in cornua leves armaturas L.; z dat. (čemu?): tres in arcem oppidi cohortes praesidio C. za posadko postaviti.
b) potem sploh koga kam (pri)peljati, privesti, spraviti: ex qua (provincia) Q. Ennium poëtam deduxerat (sc. Romam) N., Pydnam eum deduci iussit N. dal ga je (kot jetnika) odvesti v Pidno, deduci ad Eumenem N. ali in conspectum Caesaris C., d. testem ad iudicium Ci., aliquem ad Ianitorem quendam hospitem Ci., hospites domum Corn., transfuga duci se ad consulem iubet deductusque traditurum urbem promittit L., d. mulierem triumpho H. (kot jetnico) ob zmagoslavju privesti, aliquem in regnum, hunc in possessionem Armeniae T. uvesti; pesn.: primus ego in patriam … deducam … Musas V. = prvi bom jaz presadil grško pesništvo na domača tla; poseb. mladega človeka kam ali h komu, da bi si pridobil višjo (zlasti politično) izobrazbo, pripeljati, izročiti ga komu, da si pridobi višjo izobrazbo: ego autem a patre ita eram deductus ad Scaevolam, ut … Ci., hunc (M. Caelium) a patre continuo ad me esse deductum Ci., sic ad se Caelium deductum a patre Cicero profitetur Q., iuvenis … deducebatur a patre … ad eum oratorem, qui … T., d. ephebum in gymnasium Petr.

2. occ. slovesno spremiti (spremljati), najprej o častnem spremstvu ljudstva: haec … ipsa sunt honorabilia, … adsurgi, deduci, reduci Ci., d. aliquem ad forum Ci., in forum Q., ad curiam Val. Max., cum magna multitudo optimorum virorum me de domo deduceret Ci., frequentes eum domum deduxerunt L., plebes consules ambo sacrā viā deductos … invadit S. fr.; d. aliquem tudi = mrtveca spremiti (spremljati): Aug.; abs. (o posameznem spremljevalcu): deducam H. (Sat. I, 9, 59) domov spremiti; potem spremiti, (pri)peljati, privesti nevesto iz očetove hiše na ženinov dom: eorum habentur liberi, quo (= ad quos) virgo quaeque deducta est C., velut auspiciis nobilissimis populis deductus esse L., d. virginem ad aliquem L., virginem iuveni marito Tib., illa mihi dextrā deducta paternā Cat., quae mihi deductae fax omen praetulit Pr., deducta in domum patrui filia T.; (o ženinu samem): d. uxorem domum, illam domum in cubiculum Ter.; (v slabem pomenu, evfem.) komu kako žensko privesti kot priležnico: sine prius deduci Pl., d. ad Docimum Tertiam Ci., Liviam Orestillam … ad se deduci imperavit Suet., Tertia deducta est (dvoumno!) Suet.

3. pren. pripraviti (pripravljati) koga k čemu, napelj(ev)ati koga k čemu ali da kaj stori, spraviti, pripraviti koga ali kaj v kako stanje: d. aliquem ad fletum Ci., rem huc, ut … Ci. skušati prignati do tega, … d. aliquem ad eam sententiam C., aliquem in periculum C., rem ad arma, ad otium, in summum periculum, in controversiam C., si in eum casum deducerentur C. če bi prišli v ta položaj, res in eum locum deducta est, ut … C. ali res eo deducta erat, ut … N. prišlo je do tega, da … , cuius errore eo deductam esse multitudinem, ut omnes de salute pertimescerent N. — Od tod adj. pt. pf. dēductus 3,

1. navznoter ukrivljen, upognjen: nasus d. Lamp. potlačen, nasus ab imo deductior Suet.

2. (o glasu) oslabljen, tenek, tih, zamolkel: deductā voce Luc. ap. Non., Afr. et Corn. ap. Macr., Pr.; enalaga: d. carmen V. z bolj tihim glasom peta.

Opomba: Star. imp. deduce: Ter.

dēductiō -ōnis, f (dēdūcere)

I.

1.
a) odpelja(va)nje, odvod: in oppida militum crudelis et misera d. Ci.
b) odvod (v naselbino), naseljevanje, naselitev: quae erit in istos agros d.? Ci., d. oppidorum Plin.

2. preganjanje (s posestva): Caecinom postulasse, ut moribus d. fieret Ci.

3. odvajanje (odvod) vode: d. Albanae aquae Ci., rivorum a fonte Ci.

4.
a) slovesno spremljanje (spremstvo) neveste na ženinov dom: Dig.
b) zaščitno spremljanje (spremstvo): Ambr., Aug.

5. odtegovanje, odbitek: ex qua (pecuniā) ne qua d. fieret Ci., certis nominibus deductiones fieri solebant Ci., sine deductione Sen. ph.

— II. pren. izvajanje: d. rationis Ci. dokazovanje.

délavski obrero

Delavski dom Casa f de los obreros
delavsko društvo (gibanje) centro m (movimiento m) obrero
delavska (mestna) četrt (kolonija) barriada f (colonia f) obrera
delavska stranka partido m obrero, partido laborista
delavski razred clase f obrera
delavska brigada brigada f de obreros
delavsko vprašanje (samoupravljanje) cuestión f (autogestión f) obrera
delavski zastopnik (vlak, svet, sindikat) representante m (tren m, consejo m, sindicato m) obrero
delavski voditelj dirigente m obrerista
delavsko zavarovanje seguro m (ali seguridad f) laboral
delavska zaščita protección f laboral
delavska univerza universidad f obrera

delivery [dilívəri] samostalnik
osvoboditev, rešitev (to)
izročitev, dostava; podajanje (žoge); odtok; predavanje, govor
pravno prenos; porod
tehnično učinek (črpalke, kompresorja)

ameriško special delivery ekspresna pošiljka
delivery at door dostava na dom
delivery note tovorni list
against delivery po izročitvi
a good delivery dober udarec (pri kriketu)
telling delivery prepričevalen govor
pay on delivery po povzetju
delivery ward porodniški oddelek

dépôt [depo] masculin odložitev; shranitev, shramba; deponirani predmet ali znesek, polog, depozit; (hranilna) vloga; skladišče, zaloga; arhiv; prijava (patenta); (zaupani) zaklad; chimie usedlina, gošča, sediment; pokop (mrliča); policijski zapor; (= d'ordures) odlagališče, smetišče; zbirni prostor, park, garaža za vozila

en dépôt ležečna pošti, na postaji
dépôt d'autobus remiza, park za avtobuse
dépôt des bagages prtljažnica, prostor za prtljago
dépôt en banque depozit v banki
dépôt de bilan prijava konkurza
dépôt central nabiralni center
dépôt dans une chaudière usedek, usedlina v kotlu
dépôt d'épargne hranilna vloga
dépôt d'essence skladišče bencina
dépôt frigorifique hladilnica
dépôt de locomotives remiza za lokomotive
dépôt léga! obvezna oddaja izvodov knjig za državne knjižnice
dépôt logistique oskrbovalno skladišče
dépôt du manteau odložitev, shranitev plašča v garderobi
dépôt de mendacité ubožnica
dépôt mortuaire mrtvašnica
dépôt de pompes à incendie gasilski dom, shramba
dépôt de poussière, de boue plast prahu, blata
avoir masculin en dépôt depozitno imetje
banque féminin de dépôt depozitna banka
mandat masculin de dépôt zaporni ukaz
mise féminin en dépôt shranitev, shramba
faire le dépôt d'une somme deponirati znesek
prendre en dépôt vzeti v shrambo, v shranitev

dijašk|i (-a, -o) Schüler- (časopis die Schülerzeitung, dom das Schülerheim, jezik die Schülersprache, svet der Schülerrat, izkaznica der Schülerausweis, mesečna vozovnica die Schülermonatskarte, samouprava die Schülermitverwaltung, nezgodno zavarovanje die Schülerunfallversicherung, zastopstvo die Schülervetretung)

dijaški pridevnik
(o dijakih) ▸ diák, tanuló, tanulóiNa dijaška leta imam lepe spomine, čeprav sem morala z veliko učenja nadoknaditi izostanek od pouka. ▸ Kellemes emlékeim vannak a diákévekről, bár sok tanulással kellett pótolnom az órákról való távollétemet.
Dijaške mesečne vozovnice veljajo le med šolskim letom, ne veljajo pa v času, ko imajo dijaki srednjih šol počitnice ter ob sobotah in nedeljah. ▸ A diákbérletek csak tanév közben érvényesek, de nem érvényesek, amikor a középiskolásoknak vakációja van, valamint szombaton és vasárnap.
Povezane iztočnice: dijaška izkaznica, dijaška vozovnica, dijaški dom, dijaški list

dijáški (študentovski)

dijáški dom hostel (ali hall of residence) for students
dijáškko društvo, klub students' union (ali association, society); students' club
dijáškka četrt students' quarter
dijáški žargon students' slang
dijáškka doba college days, time spent at the university
dijáško življenje student (ali students') life, college (ali university) life

dijáški (-a -o) adj. scolaresco, di, dello, da scolaro; studentesco; di, dello, da studente:
dijaški časopis giornale studentesco
dijaški dom casa dello studente

djȅčjī -ā -ē (ijek.), dȅčjī -ā -ē (ek.) otroški: dječji pjesnik, dom; dječji kašalj oslovski kašelj; -a parali-za; -e jaslice otroške jasli; -e obdanište dnevna varstvena ustanova; -e sklonište dečji dom; -e zabavište otroški vrtec; -e bolesti otroške bolezni

dobáva (-e) f fornitura; (dostava) consegna; erogazione:
dobava premoga fornitura di carbone
dobava plina erogazione del gas
dobava na dom consegna a domicilio
rok dobave termine di consegna
dobava takoj consegna pronta

dobáva entrega f

ob dobavi a la entrega
po dobavi después de la entrega
dobava na dom entrega franco a domicilio

dobáviti fournir, livrer

dobaviti, dostaviti na dom livrer à domicile

dobáviti, dobávljati entregar ; (priskrbeti) suministrar ; (blago) proveer; surtir de

dobaviti na dom entregar a domicilio

dómek (-mka) m dem. od dom casetta
PREGOVORI:
dober je domek, čeprav ga je za en sam bobek casa mia, casa mia, per piccina che tu sia, tu mi sembri una badia

domēstico

A) agg. (m pl. -ci)

1. domač, hišni, družinski; zaseben:
focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
lavori domestici hišna opravila
azienda domestica družinsko podjetje

2. knjižno zaupen, domač:
uomo domestico priljuden človek
essere domestico con qcn. biti s kom domač

3. biol. udomačen, domač

B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica

C) m bot. (marza) cep, cepič

domicilio moški spol bivališče, stanovanje; domicil

domicilio social sedež (trgovske) družbe
derecho de domicilio domovinska pravica
entrega (distribución) a domicilio dostava na dom
adquirir (ali contraer) domicilio naseliti se, udomačiti se

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

domóv a casa, a (su) casa ; (v domovino) a su país, a su tierra

iti domov ir a (ali para) casa
vrniti se domov (v domovino) regresar a su país
vrniti se domov volver a casa
poslati domov mandar para casa; enviar a casa
spremiti koga domov acompañar a alg a su casa
dostaviti domov (na dom) entregar a domicilio