Franja

possum [pɔ́səm] samostalnik
ameriško, pogovorno, zoologija oposum (vrečar)

to play possum hliniti bolezen, delati se nevednega

pretēndere^*

A) v. tr. (pres. pretēndo)

1. zahtevati (tudi ekst.)

2. domišljati si

3. trditi, zatrjevati:
pretenderla a imeti se za, delati se:
pretenderla ad artista imeti se za umetnika

B) v. intr.
pretendere a potegovati se (za), pretendirati (na kaj), biti pretendent:
pretendere al trono pretendirati na prestol
pretendere alla mano di una donna snubiti žensko

pretvarja|ti se¹ (-m se) sich verstellen, schauspielern, (delati se) sich (krank) stellen
pretvarjati se, da … (etwas) vortäuschen

prijaz|en (-na, -no) freundlich; šef, višji: leutselig; v prošnjah, nagovorih: nett, gut, liebenswürdig; koži, okolju ipd.: -schonend, -freundlich ( hautschonend, hautfreundlich, umweltfreundlich)
sumljivo prijazen scheißfreundlich
biti prijazen freundlich sein
biti tako prijazen, da … so freundlich/lieb/gut sein, [daß] dass …
delati se prijaznega freundlich tun
bodite tako prijazni, da … Haben Sie die Güte/Freundlichkeit …

prude [prüd] adjectif pretirano sramežljiv; figuré afektiran; svetohlinski; masculin, féminin pretirano sramežljiva oseba

faire la prude delati se pretirano sramežljivo, svetohliniti

quamquam tujka latinsko m knjižno šalj.
fare il quamquam, stare sul quamquam šopiriti, bahati se; delati se vsevednega, važnega

quasi (iz quám sī, *quānsi [s podaljšanim a pred ns], quāsi, quăsi)

1. kakor če (ko) bi za komparativom (= quam si): peius perit quasi saxo saliat Pl.

2. conj. (s cj.)
a) v popolnih kondicionalno komparativnih stavkih: quasi eum aspici nefas esset Ci., sed quid ego his testibus utor, quasi res dubia … sit Ci., quasi id agatur ac non hoc quaeratur Ci.; okrepljeno s si: era … educavit magnā industriā, quasi si esset ex se nata Pl.; pogosto nanašajoč se na komparativne besede sic, ita, tam, perinde, proinde: qui, quasi sua res et honos agatur, ita diligenter … morem gerunt Ci., sensu enim amisso fit idem quasi natus non esset omnino Ci.; tudi za drugimi komparativnimi pojmi: assimulatio, quasi nunc exeam Ter. delati se hočem tako, kakor bi … ; pogosto z izpuščenim komparativnim stavkom v začetku stavka ugovarjajoč, popravljajoč, največkrat pa iron., poseb. v zvezi z vero (v resnici, zares) = prav tako kakor, kot (da) bi: medico tria milia (sc. iugerum) dedisti quasi te sanasset Ci., quasi vero mihi difficile sit Ci. zares, prav tako, kakor da bi … ; tako tudi okrepljeno s si: Ter., Lucr., Corn., nec secus est quasi si ab Acheronte veniam Pl.
b) v kavzalnih stavkih (naznanjajoč tuje mnenje, tujo poved) češ da; češ ker: id foedus arcanum habetur quasi mutuo cruore sacratum T., eam potestatem (oblast, službo) et intra paucos dies finem accepit, quasi nescius exercendi T.

3. adv.
a) (v skrajšanem komparativnem stavku) nekako, kakor (da bi), rekel (dejal) bi, tako rekoč: pred participom (pt. coniunctum): quasi praeteriens satis faciam universis Ci., ex metu mortis quasi luce libertatis recreatus Ci., quas (sc. litteras Graecas) sic avide arripuit, quasi diuturnam sitim explere cupiens Ci.; pred abs. abl.: Ter., Cu., hostes … insecuti quasi partā iam … victoriā C.; pred inf.: quasi pollui credebant consulatum S.; pred posameznimi pojmi: poëta quasi divino spiritu adflatur Ci., populus delegit magistratūs quasi rei publicae vilicos Ci.; occ. (pri številnih pojmih) blizu, približno, okoli, pri, kakih (kaka), skoraj, skoro: Ter., debet quasi quadraginta minus Pl., praesidium quasi duum milium S., horā quasi septimā Suet., quasi in extremā paginā Phaedri Ci., ex eo (sc. monte) medio quasi S., minime quasi Ci.
b) (v čisto komparativnih stavkih) kakor: Pl., quasi poma ex arboribus … vix avelluntur, sic vitam adulescentibus vis aufert Ci., Epicurus, quasi pueri delicati, nihil cessatione meliores existimat Ci.; v skrčenih čisto komparativnih stavkih: quo utamur quasi temptatis equis, sic amicitiā Ci., ut titulis suis quasi Augusti, ita et Liviae filius adiceretur Suet.

recitare

A) v. tr. (pres. rēcito)

1. recitirati, deklamirati

2. gled. igrati:
recitare la commedia pren. hliniti, delati se kot
recitare per le sedie pren. igrati pred prazno dvorano

3. relig. moliti:
recitare l'avemaria moliti zdravamarijo

B) v. intr.

1. gled. igrati

2. ekst. spakovati se, govoriti prisiljeno, narejeno:
invece di recitare parla con naturalezza nehaj se spakovati in govori naravno

3. ekst. pravo praviti, glasiti se:
l'articolo 1 della costituzione recita prvi člen ustave pravi

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

saputēllo

A) agg. vtikljiv, jezikav (otrok)

B) m (f -la) jezikalo, mladi vseved:
fare il saputello vtikati se (v pogovore odraslih), delati se učenega

sciēnza f

1. znanje, vedenje; učenost:
arca, pozzo di scienza utelešena učenost
scienza con scienza poznavajoč zadevo
di sicura scienza zagotovo, nedvomno
uomo di scienza učen mož
avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

2. znanost; veda:
scienze esatte eksaktne vede
scienze sperimentali eksperimentalne vede
scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
scienze occulte okultizem
scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede

3. ekst.
scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti

4. relig.
Scienza Cristiana Christian science

semblant [sɑ̃blɑ̃] masculin videz

faux semblant varljiv videz
il y a un semblant de vérité dans ... je videz resnice v ...
faire semblant de delati se, hliniti
il fait semblant d'être malade dela se bolnega
ne faire semblant de rien ne dati spoznati, hliniti brezbrižnost ali nevednost

semblante moški spol izraz obraza, obraz, videz

el asunto presenta un buen semblante stvar stoji dobro
hacer semblante hliniti, delati se

show¹ [šóu]

1. samostalnik
kazanje; razkazovanje, bahanje, demonstracija
pogovorno (gledališka, kino) predstava, revija; izvedba; prizor, pogled; razstava, sejemski prostor; (prazen) sijaj, (svečan) sprevod, parada, svečanost; gledališka ali cirkuška družina
pogovorno šansa, prilika; dviganje rok (pri glasovanju); zunanjost, podoba, nekaj dozdevnega; hlinjenje, pretveza, izgovor; sled
sleng pretep
sleng podjetje, botega, krama
sleng tretje ali boljše mesto pri konjskih dirkah

for show da bi (za vsako ceno) napravili vtis
in show na videz, navidezno
in outward show na zunaj
on show razstavljen, na ogled, ki se more videti
oh, bad show! oh, slabó!
show of teeth režanje
no show of gold niti sledu ne o zlatu
dumb show pantomima
dog-show razstava psov
good show! bravo! sijajno! dobro storjeno!
a grand show veličasten prizor
a show of force demonstracija moči
Lord Mayor's Show svečan sprevod londonskega župana (9. XI.)
she is fond of show ona se rada razkazuje (baha)
there is some show of truth in what you say je nekaj (videza) resnice v tem, kar pravite
under show of helping he was really hindering pod pretvezo da pomaga, je dejansko metal polena pod noge
to make a show of (rage) hliniti, delati se (besnega)
to make a fine show nuditi krasen prizor
our team made (put up) a good show naše moštvo se je dobro izkazalo
to make a sorry show nuditi žalosten pogled
to give away the show, to give the (whole) show away izdati tajnost (slabosti, napake)
to make o.s. understood by dumb show sporazumeti se s kretnjami
give him a fair show! dajte mu pravo priliko!
to put on a show hoteti napraviti vtis, postavljati se
he runs (bosses) the show on vodi vse, on je glava (podjetja itd.)
to pierce beneath the shows of s.th. priti neki stvari do dna
do you think we have got much of a show now? mislite, da se sedaj lahko s čim posebno pohvalimo?
to vote by show of hands glasovati (voliti) z dviganjem rok

2. pridevnik
navidezen, dozdeven; razstaven; igralski, hlinjen

show folk igralci, umetniki
show goodness navidezna dobrota
show house vzorna hiša

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

simulacre [simülakrə] masculin videz; iluzija; slepilo, privid, prikazen; fasada

simulacre de combat videz boja, simuliran boj
faire le simulacre de delati (se), kot da ...
simulacre de gouvernement fantomska, prividna vlada
le bonheur est simulacre sreča je iluzija

skrivnost|en [ó] (-na, -no) geheimnisvoll, mysteriös; geheimnisumwittert; (zagoneten) rätselhaft; izrek, besede: pythisch
delati se skrivnostnega [heimlichtun] heimlich tun

skrivnósten mystérieux

skrivnostno mystérieusement
biti skrivnosten, delati se skrivnostnega faire le mystérieux (ali le cachottier), faire des cachotteries, se donner des airs mystérieux

skrivnósten misterioso

biti skrivnosten, delati se skrivnostnega secretear, andar con secretos, fam darse un aire misterioso