Franja

Zadetki iskanja

  • rézati (réžem) imperf.

    1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
    rezati kruh tagliare il pane
    rezati meso tagliare, trinciare la carne
    rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
    ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
    pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

    2. vet. (skapljati) castrare

    3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
    verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
    mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

    4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
    kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

    5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
    proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

    6. pog.
    rezati jo (hitro iti) affrettarsi

    7. (peti, igrati) cantare, suonare:
    glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vino reže il vino è acidulo
    pog. med. rezati koga operare qcn.
    pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
    igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
    pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
    rezati vino tagliare il vino
    metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
    rezati meglo fendere la nebbia
    med. rezati s skalpelom scalpellare
    šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto
  • rísanje (-a) n disegno, il disegnare:
    prostoročno risanje disegno a mano libera
    risanje s kredo disegno col gesso
    geometrijsko risanje disegno geometrico
    tehnično risanje disegno tecnico, tracciatura
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sêdlo saddle; (za sojahača) pillion

    tovorno sêdlo packsaddle
    gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
    brez sêdla bareback, barebacked
    torba pri sêdlu saddlebag
    žulj od sêdla saddle sore
    jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
    to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
    sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
    vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
    trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
    biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle
  • semafór (-ja) m

    1. semaforo:
    ustaviti pred semaforjem fermarsi davanti al semaforo
    cestni, železniški semafor semaforo stradale, ferroviario
    zapeljati skozi rdeč semafor passare col segnale rosso

    2. šport. semaforo; segnapunti
  • sít harto ; (naveličan) cansado

    biti sit haber comido bastante
    najesti se do sitega comer hasta la saciedad, saciarse; hartarse
    biti sit česa estar harto de a/c, fig estar cansado (ali hastiado) de a/c
    tega sem že do grla sit estoy de ello hasta la coronilla (ali hasta los topes)
    da bo volk sit in koza cela para salvar cabra y col
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skopáriti (-im) imperf. pren. lesinare, risparmiare, essere avaro, economizzare:
    skopariti z denarjem, s plačilom lesinare col denaro, col pagamento
    skopariti pri hrani lesinare sul mangiare
    skopariti s pohvalo essere avaro di lodi
    skopariti s časom economizzare il tempo
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • sodelováti (-újem) imperf.

    1. collaborare, cooperare:
    gospodarsko, politično sodelovati collaborare economicamente, politicamente
    pejor. sodelovati s sovražnikom collaborare col nemico, pejor. collaborare

    2. (biti skupaj udeležen pri kakem dogodku) partecipare:
    sodelovati na natečaju partecipare al concorso
  • sósed (-éda) m

    1. vicino; dirimpettaio:
    spori s sosedom liti, contrasti col vicino

    2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
    naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
    PREGOVORI:
    dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino
  • spàk (spáka) m

    1. elfo, gnomo, spiritello

    2. pren. benedetto ragazzo; benedetto arnese

    3. pren. (neprijetnosti, težave) guai
    s kolenom je spak, ne morem ga upogniti col ginocchio sono guai: non posso piegarlo
  • splávati (-am) perf.

    1. imparare a nuotare

    2. nuotare, raggiungere a nuoto

    3. venire a galla, emergere

    4. pren. cavarsela:
    nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval non ho bisogno (dell'aiuto) di nessuno, me la caverò da solo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove misli so splavale k domačim col pensiero andò ai propri cari
    prihranki so splavali po grlu scialacquò tuti i risparmi
    pren. splavati po vodi fallire, andare in rovina
  • splôščati (-am) | splôščiti (-im) imperf., perf. spianare; appiattire (tudi pren.); schiacciare:
    sploščiti žico s kladivom spianare il filo col martello
    sploščiti kroglice iz testa appiattire le pallottole della pasta
  • spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

    1. aprire gli occhi; vedere

    2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
    spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
    spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

    3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
    voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
    spregledati rdečo luč passare col rosso
    med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

    4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

    5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
    spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

    6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
    spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito
  • spréti1 (-èm)

    A) perf. mettere in discordia, far litigare:
    spreti koga s sosedom far litigare qcn. con il vicino; mettere in discordia i vicini

    B) spréti se (-èm se) perf. refl.

    1. litigare, bisticciare; rompere:
    spreti se s sosedom rompere col vicino

    2. pren. spreti se s, z venire a contrasto, a contesa con; andare contro; contrastare, dissentire:
    spreti se z zakoni venire a contrasto con la legge
    pren. spreti se z belim kruhom rinunciare a un lavoro redditizio, a una carica
  • spustíti (-ím) | spúščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. calare, abbassare, lasciar cadere;
    spustiti zapornice calare la chiusa
    spustiti sidro calare l'ancora
    spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

    2. calare; navt. calumare; immettere:
    navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
    navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
    spustiti ladjo v vodo varare la nave
    spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

    3. far entrare:
    spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
    spustiti naprej far passare

    4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
    spustiti cene abbassare i prezzi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
    pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
    spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
    spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
    spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
    vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
    spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

    B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
    temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
    spustiti se na tla scendere a terra
    spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
    spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
    aer. spuščati se v drsnem letu planare

    2. pren. calare, scendere:
    v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

    3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
    spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
    spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
    spustiti se v boj gettarsi nella mischia
    spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
    spustiti se v jok mettersi a piangere
    spustiti se v pogovor attaccar discorso
    spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
    spustiti se v politiko darsi alla politica
    spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
    spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
    spustiti se na pot mettersi in cammino
    spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
    spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
    spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso
  • srájca chemise ženski spol

    flanelasta srajca chemise de flanelle
    mašna srajca (religija) aube ženski spol
    moška (ženska) srajca chemise d'homme (de femme)
    mrežna srajca chemise en cellular
    spalna srajca chemise de nuit
    verižna srajca cotte ženski spol (ali chemise) de mailles
    črne srajce (fašisti) chemises noires
    v sami srajci (brez suknjiča) en manches (ali en bras) de chemise
    dati svojo zadnjo srajco donner jusqu'à sa dernière chemise
    menjati svoje mišljenje kot srajco changer d'opinion comme de chemise
    obleči si srajco mettre (ali passer, enfiler) sa chemise
    sleči si srajco ôter (ali enlever, retirer) sa chemise
    preobleči (si) srajco changer de chemise
    do srajce koga sleči (figurativno) mettre quelqu'un sur la paille, dépouiller quelqu'un complétement
    še srajce ne imeti na sebi (figurativno) n'avoir même pas une chemise à se mettre
    izdelovalec srajc, trgovec s srajcami chemisier moški spol
    gumb (ovratnik) pri srajci bouton moški spol (col moški spol) de chemise
    tovarna srajc fabrique ženski spol de chemises, chemiserie ženski spol
    trgovina s srajcami chemiserie ženski spol, magasin moški spol de chemises
  • srcé (-á) n

    1. anat. cuore:
    srce bije, utripa il cuore batte, palpita
    imeti zdravo srce avere un cuore sano
    zbadati pri srcu sentire punture al cuore
    bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
    (v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
    nositi otroka pod srcem essere incinta
    pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
    pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
    poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
    srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
    od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

    2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
    iz srca se nasmejati ridere di cuore
    od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
    biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

    3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
    imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
    materino zlato srce il cuore d'oro della madre

    4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
    srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
    srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

    5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
    mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
    strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
    sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

    6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

    7. igre (igralna karta) cuori

    8. les. cuore del legno, durame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
    pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
    namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
    podariti komu srce dare il cuore a qcn.
    imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
    izgubiti srce innamorarsi perdutamente
    lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
    nositi srce na dlani avere il cuore in mano
    odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
    komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
    pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
    (preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
    govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
    pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
    položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
    potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
    pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
    povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
    jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
    rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
    lectovo srce cuore di panpepato
    žel. srce kretnice cuore dello scambio
    med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
    presaditi srce fare il trapianto del cuore
    umetno srce cuore artificiale
    aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • staréti (-ím) imperf.

    1. invecchiare:
    hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente

    2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
    z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche