Franja

Zadetki iskanja

  • sugo m (pl. -ghi)

    1. sok

    2. absol. kulin. omaka

    3. pren. bistvo, jedro; ekst. užitek, zadovoljstvo:
    il sugo del discorso bistvo razgovora
    senza sugo plehek, neslan
    storia senza sugo neslana zgodba
    a stare con lui ci trovo poco sugo v njegovi družbi se dolgočasim
  • svetló | svêtlo | svètlo adv.

    1. chiaro:
    svetlo moder blu chiaro
    pren. svetlo pogledati guardare sorpreso, sbalordito

    2. (v pov. rabi)
    bilo je svetlo kot podnevi era chiaro come in pieno giorno
    postajalo je svetlo, ko smo vstali si faceva giorno quando ci alzammo
  • svillaneggiare

    A) v. tr. (pres. svillaneggio) trpinčiti, maltretirati; ozmerjati

    B) svillaneggiarsi v. rifl. (pres. pl. ci svillaneggiamo) zmerjati se
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
    ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
    pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
    votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
    zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • štirikráten (-tna -o) numer. quadruplo; quattro volte:
    potreben nam je štirikraten znesek ci occorre una somma quadrupla
    štirikratni evropski prvak il quattro volte campione europeo
  • T, devetnajsta črka latinske abecede. Sorodna je in tudi zamenjuje se:
    a) s črko b, npr.: libra iz λίτρα;
    b) s p: pavus ali pavo iz ταώς, studium iz σπουδή,
    c) tudi z drugimi črkami (s c, d, l, r, s). Aspirirani t so začeli izgovarjali šele v Ciceronovem času, npr. v besedah Cethegus, Carthago; na starejših spomenikih (columna rostrata) se uporablja še sam t, npr. Cartaciniensis. Pred s se t priliči: quassi iz quatsi, missus iz mitsus, fassus iz fatsus. Ti pred vokalom se je v poznejšem obdobju izgovarjal kot ci. Kot kratica je T. = Titus; Ti. = Tiberius; T. F. = testamenti formula; T. (v predpisih pod starimi senatskimi sklepi) ali Tr. ali T. P. = tribunus plebis; T. P. = tribunicia potestas.
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • takó ainsi, comme cela (ali familiarno ça) , de cette manière (ali façon, sorte, nature) , de la sorte; donc

    tako da de façon (ali manière, sorte) que, de façon à (in infinitiv)
    in tako dalje et ainsi de suite, et caetera, etc.
    tako je c'est cela (ali ça), il en est ainsi, c'est comme ça
    če je to tako s'il en est ainsi
    tako ali tako d'une manière (ali façon) ou d'une autre
    govori zdaj tako, zdaj tako il dit tantôt une chose, tantôt une autre; il parle tantôt d'une façon, tantôt d'une autre (ali tantôt comme ci, tantôt comme ça)
    tako imenovan dit, (ainsi) nommé (ali appelé), prétendu, soi-disant
    prav tako également, pareillement, de même
    tako rekoč pour ainsi dire
    bodite tako dobri in … ayez la bonté de …
    tako velik je, kakor on il est aussi grand que lui
    ni tako velik kot on il n'est pas si grand que lui
  • takràt

    A) adv.

    1. allora:
    takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
    takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
    moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
    do takrat fino allora, sino allora

    2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
    rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

    B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
    takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare
  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • tedàj

    A) adv.

    1. allora:
    ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
    ravno tedaj ko proprio quando
    do tedaj sino allora

    2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
    nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

    3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
    kje je tedaj? dov'è allora?

    B) tedàj konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
    dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

    2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
    če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai
  • tèma (-e) f

    1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
    nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
    trda, gosta tema buio pesto, fitto
    tema kot v rogu buio come in gola al lupo
    sedeti v temi sedere al buio

    2. knjiž. pren. tenebre:
    tema duha le tenebre dello spirito
    tema obupa le tenebre della disperazione
    tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
    hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
    pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
    dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre
  • tenore m

    1. obnašanje, ravnanje; oblika, vsebina, ton:
    tenore di vita način življenja, življenjski standard
    ci è stata inviata una lettera del seguente tenore admin. dobili smo pismo naslednje vsebine
    a tenore di na podlagi, po:
    a tenore di legge po zakonu

    2. vsebnost, delež:
    liquore a basso tenore alcolico liker z nizko alkoholno stopnjo

    3. glasba tenor (glas, pevec):
    tenore di grazia, leggero lirični tenor
    tenore drammatico, di forza junaški tenor
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tíkati se (tíčem se) imperf. refl. riguardare, concernere; interessare:
    to so stvari, ki se nas ne tičejo sono cose che non ci riguardano
    kar se mene tiče per quel che mi riguarda, quanto a me
    pren. kaj se nas to tiče e che c'importa; pog. e che ce ne frega
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge