Franja

āstringō (adstringō) -ere -strinxī -strictum

1. togo nategniti (natezati), trdno (z)vezati, privez(ov)ati: adstringite isti, sultis, vehementer manūs Pl., vinculum id est aptissimum, quod ex se atque ex iis, quae adstringit, quam maxime unum efficit Ci., illa sit adstrictis impedienda comis O., anulus adstringens digitos O. prežemajoč, artius atque hederā... adstringitur ilex H. kakor se ovija bršljan okoli gradna, serie vinculorum ita adstrictā, ut... Cu., iugum adstrictum compluribus nodis Cu., balteus... fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., rotam multo sufflamine adstr. Iuv. močno ovirati, abducite hunc intro atque adstringite ad columnam fortiter Pl., quis est hic, qui ad statuam adstrictus est? Ci.

2. zategniti (zatezati), zadrgniti (zadrgovati), stisniti (stiskati): quo magis extendas (vincula), tanto adstringunt artius Pl. toliko bolj, toliko tesneje, adstringit vincula motu O., adstricti crepidis pedes Cu. stisnjene, stlačene v..., astrictos refovet complectibus artus Lucan., quantum adstrictis faucibus poterat clamitans T.; pren.: pectora... adstricta dolore O.

3. krčiti, skrčiti (skrčevati), zapreti (zapirati), (s)trditi: venas (terrae) adstringit hiantes V. stori, da se zapro, ferrum adstrictum longā... morā O., astricta tempora Cels. zgrbančeni sencì, astr. frontem Sen. ph. nagubati čelo, vultum superciliis Q., labra astringere et diducere Q. stiskati; occ.
a) medic. (prim. v nadaljevanju āstrictus): (alvus) tum adstringitur, tum relaxatur Ci., alvum astringere Cels., quae gustu adstringit Plin. kar veže usta = je trpkega okusa, linguam adstringere leniter nec mordere Plin. le malo trpek okus imeti, a ne peči, adstringi a marino morsu Plin. (z)gostiti se.
b) o mrazu (prim. v nadaljevanju āstrictus) storiti, da kaj skrepeni ali zmrzne, (o)krepeniti: nivibus quoque molle rotatis adstringi... corpus O., quamquam imbrem vis frigoris concreto gelu adstrinxerat Cu., vis frigoris ita adstringebat (corpora), ut rursus ad surgendum coniti non possent Cu., stat iners Scythicas astringens Bosporos undas Lucan.; tudi = ohladiti (ohlajati): lacūs, quibus remissum corpus astringes Mart., puteus, ex quo possis rursus astringi Plin. iun. ohladiti se.
c) (dobro) zaklejiti (zaklejati), z(a)lepiti (zalepljati): cortex adstrictus pice H. zasmoljena, opus bitumine adstringitur Cu.
č) (barvo) manj živo storiti (delati), medliti: ita permixtis viribus alterum altero excitatur aut adstringitur Plin.

4. pren.
a) togo nategniti (natezati), nape(nja)ti, brzdati: pater nimis indulgens quidquid ego adstrinxi relaxat Ci. ep. popušča vajeti, ki sem jih jaz napel, puta enim avaritiam relaxatam, puta astrictam esse luxuriam Sen. ph.
b) (duševno, nravstveno ali politično) (z)vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), nerazvezno storiti kaj: illis studio suorum adstrictis S. ko so bili prevzeti od sočutja do svojcev, res exsequi..., quae Iugurthae... maioribus adstricto superaverant S., Nicomachum religione quoque deûm adstrictum... properasse Cu., te mihi compositis... a me adstrinxit verbis ingeniosus Amor O., adstr. aliquem suis condicionibus, disciplinam legibus, fidem iure iurando Ci., aliquem legibus Ci. ep., adstringi lege et quaestione ali sacris Ci., nulla astrictus necessitate Ci., religione devinctus atque astrictus, lingua adstricta mercede Ci., astricti continentiā mores Val. Max., mores disciplinae severitate astringere Q., se scelere adstringere ali scelere adstringi Ci. okriviti se zločina, tako tudi: sese furti adstringere Pl.; ob čem? k čemu? na (v) kaj? meque adstringam verbis in sacra iura tuis O., astr. se ad certa verba, se ad servitutem iuris Q., quidquid autem ubique militum esset, ad certam stipendiorum... formulam adstrinxit Suet., astringi ad temperantiam Plin. iun., lex..., quae ad omnem astringit humanitatem Ambr.; za kaj? ius iurandum, quo se cuncti pro salute unius astrinxerant Suet.
c) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati): inops regio, quae parsimoniā astringeret milites L. tako, da je držala vojake v mejah skromnosti, da jih je držala na tesnem; (o govoru, dokazovanju idr.) skrčiti (skrčevati), povze(ma)ti: breviter argumenta Ci., hoc artius adstringi ratio non potest Ci., astr. luxuriantia stilo Q., rem tam late fusam tam breviter Q. — Od tod adj. pt. pf. āstrictus (adstrictus) 3, adv. -ē

1. nategnjen, zategnjen, trdno (z)vezan, strumen, tog, tesen, ozek: non adstricto socco H. v mahedravem (ohlapnem) nizkem čevlju (pren. o nemarnem načinu pisanja), liminis adstricti sollicitare fidem Q. trdno zaklenjene, imponendum malagma... astrictiusque alligandum Cels., astrictum corpus ali astricta alvus Cels. zaprtost, zapeka, melior est... in iuvene fusior, in sene astrictior (alvus) Cels., corpora astricta et lacertis expressa Q. strumna, illa astricta equi Q. ozki lakotnici, polygala... gustu adstricto Plin. trpkega okusa, coit astrictis... Hister aquis O. ker mu vodovje (od mraza) skrepeni, zmrzne; enalaga: adstricto terra perusta gelu O. od hudega mraza, adstrictus cruor Lucan. strjena.

2. pren.
a) na tesnem živeč, skromen, varčen, skop: Platonis verbis astricta, sensu praevalens sententia Val. Max., astr. pater Pr., adstricti sunt in continendo patrimonio, ... profusissimi (pravi zapravljivci) in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph., adstricti moris auctor Vespasianus T., adstricta parsimonia Iust.
b) (ritmično) vezan: nec tamen haec ita sunt arta et adstricta, ut ea, cum velimus, laxare nequeamus Ci., ut eam (sententiam) numero quodam complectar et adstricto et soluto Ci., est enim finitimus oratori poëta, numeris adstrictior paulo, verborum autem licentiā liberior Ci., cum (poëta) versu sit adstrictior Ci., orationem non adstricte, sed remissius numerosam esse oportere Ci.
c) jedrnat, kratek: dialectica quasi contracta et adstricta eloquentia putanda est Ci., adstricta verborum comprehensio Ci., astrictior circuitus eloquendi Q., ille concludit astrictius, hic latius Q., astrictius (naspr. effusius) dicere Sen. ph., Plin. iun., astrictius scribere Plin. iun.

astuto agg. prekanjen, zvit, zvijačen, prebrisan:
è più astuto di una volpe bolj je prebrisan kot lisica
stratagemma astuto prekanjena zvijača

atletsko prislov
1. (o atletiki) ▸ atlétika terén, atlétikailag, kontrastivno zanimivo ▸ atlétikaiOdkar se je atletsko upokojila, Brigita še nobenega tekmovanja ni spremljala tako zavzeto kot ravno letošnje OI. ▸ Mióta Brigita visszavonult az atlétikától, semmilyen versenyt sem kísért annyira lelkesen figyelemmel, mint az idei olimpiai játékokat.

2. (športno) ▸ atletikus, atlétikailagImel je atletsko grajeno telo. ▸ Atletikus testalkatú volt.Iščemo čim bolj napadalne in atletsko sposobne igralce. ▸ A minél támadóbb játékstílusú és atletikus képességekkel rendelkező játékosokat keressük.

atrōx -ōcis, adv. atrōciter (pri poznejših pesnikih, npr. Sen. tr. tudi ātrōx)

1. ostuden, gnusoben, grozen (grozovit), strašen (strahovit), zlonosen (klas. skoraj le o stvareh): res scelesta, atrox, nefaria Ci., atroces res Q., atr. bellum S. ali caedes, certamen, proelium, pugna L. krvav -a -o, facinus, periculum, tempestas L., hora flagrantis Caniculae H. grozljiva, hiems Col., Plin., nox nimbo atrox T., atr. valetudo S. huda bolezen, cum omnibus horis aliquid atrociter fieri videmus Ci. da se pripeti kaj grozovitega.

2. pren.
a) neukrotljiv, neuklonljiv, kljubljiv, uporen, divji, trdosrčen, neusmiljen, trd, nevaren, poguben (naspr. clemens): malitia, confidentia Pac. fr., ingenium, contio L., animus Catonis H., odium O., fides, virtus Sil., Medea Q., Agrippina semper atrox, Poppaea metu atrox T., filia longo dolore atrox T. ogorčena, saevissimi principis atrocissima effigies Plin. iun.; z gen.: atrox odii (v svojem sovraštvu) Agrippina T., negat ullum atrocius esse animal ad conficiendum hominem in aqua Plin., atrocius in aliquem saevire L., labores itinerum atrocius accipiebantur T. s tem večjim srdom, (leges) atrocissime exercuit Suet.
b) (o poveljih, poročilih, govoru) grozljiv, grozeč, preteč, rohneč, rezek, strasten, strahonosen, strašen: imperium, responsum L., edicta, mandata, mendacium, rumor T., atrocibus nuntiis exterritus T., vehemens atque atrox orationis genus Ci., atrocissimae litterae Ci., peroratio in alicuius digitum Plin., contentā voce atrociter dicere et summissā leniter Ci., Verri nimis atrociter minitans Ci., atrociter ferre legem Ci., atrociter in rogationem latoremque ipsum invehi L., de ambitu atrocissime agitur in senatu Ci., atrociter deferre crimen T.; neutr. pl. subst.: haec volgus, proceres atrociora T. so govorili še bolj preteče.

aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden

en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo

au fur et à mesure [ofüreamzür] istočasno in sorazmerno ali zaporedno; v isti meri, ustrezno; sproti

regarde ces photos et passe-les-moi au fur et à mesure poglej te fotografije in mi jih sproti podajaj!
au fur et à mesure qu'il avance dans son travail, il voit de nouvelles difficultés bolj ko napreduje pri svojem delu, večvidi novih težav

augmenter [ogmɑ̃te] verbe transitif povečati, povišati; verbe intransitif povečati se, narasti; podražiti se

s'augmenter povečati se
augmenter les salaires povišati mezde
augmenter quelqu'un komu mezdo, plačo povišati
j'ai é'té augmenté ce mois-ci ta mesec so mi zvišali plačo
la population augmente chaque année prebivalstvo se poveča vsako leto
aller en augmentant vse bolj se večati
augmenter de volume povečati se v obsegu
la vie augmente beaucoup življenjski stroški zelo naraščajo
le papier, la salade a augmenté papir, solata se je podražil(a)
son mal a augmenté njegova bolezen se je poslabšala
édition féminin revue et augmentée pregledana in povečana izdaja

ausgreifen^* weit ausgreifen poseči bolj na široko

austērus 3, adv. -ē (gr. αὐστηρός)

1. trpek, gorjup, rezek, oster: vinum Ca., Cels., vinum austerius Col., musta austera Q., herba austero sapore Plin., gustus austerior Col.

2. zamolkel: colores austeri Plin.; met. o slikarju: pictor austerior colore Plin. ki slika z bolj zamolklimi barvami, nekoliko trd v izbiranju barv, austerum genus Plin. trdi slog (v ulivanju medi), sonus Acr.

3. klas. le pren. mračen, čemeren, resen, strog, osoren, neprijazen: vir Pr., homo austerior et gravior Ci., senes austeri ac mites Q., austero more ac modo Ci., suavitatem habeat (orator) austeram et solidam, non dulcem et decoctam Ci., austera poëmata H. resne, poučne vsebine, austerus labor H. resen napor, austerae tabellae Pr. stroge glasovnice = stroga sodba, austera curatio Plin., agit mecum austere et Stoice Cato Ci., austerius agere cum aliquo Vulg. Od tod subst.
a) austērī -ōrum, m strogi sodniki: quibus (falsis voculis) tamen non modo austeri, sed... multitudo ipsa reclamat Ci.
b) neutr. pl. austēra et pressa delectant Plin. iun. — Soobl. austēris: Eccl.

autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

deux fois autant dvakrat toliko
je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
d'autant za toliko
d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
d'autant mieux toliko, tem bolje
je sais autant que vous toliko vem kot vi
autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
pour autant zato
autant que je sache kolikor vem
autant que possible kolikor mogoče
il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede

autrement [otrəmɑ̃] adverbe drugače; sicer

autrement dit drugače rečeno
il n'en est pas autrement avec moi z mano ni nič drugače
cela n'est pas autrement utile to ni posebno koristno
ceci est tout autrement important to je mnogo bolj važno
elle est autrement (plus) belle que sa cousine ona je neprimerno lepša kot njena sestrična

avtoritaren pridevnik
1. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoritáriusBolj preprosto je vzdrževati avtoritarno oblast kot krepiti demokracijo. ▸ Könnyebb a tekintélyelvű hatalom fenntartása, mint a demokrácia erősítése.
Sopomenke: diktatorski, avtoritativen

2. (ukazovalen) ▸ tekintélyelvű, parancsuralmi, autoriter Avtoritarnim očetom, ki togo zastavljajo pravila, se hčerke hitro uprejo. ▸ A lányok hamar fellázadnak a merev szabályokat megkövetelő autoriter apák ellen.
Sopomenke: diktatorski, avtoritativen

babilonski stolp frazem
1. (o pestri mešanici nečesa) ▸ Bábel tornya
Menda je tujcev kar četrtina, pravi babilonski stolp govoric, navad, kultur. ▸ Majdnem negyedrészben külföldiek, valóságos Bábel tornya, szokások és kultúrák zűrzavara.
V znanstvenem babilonskem stolpu je zaposlenih več kot 1300 znanstvenikov iz številnih evropskih držav, z njimi pa sodeluje okoli 600 gostujočih znanstvenikov iz držav članic EU, držav kandidatk in drugih držav. ▸ A tudományok Bábel tornya több mint 1.300 tudóst foglalkoztat számos európai országból, mintegy 600 vendégkutatóval az EU tagállamaiból, a tagjelölt országokból és más államokból.

2. (kraj z veliko jeziki) ▸ Bábel tornya
Evropska unija že pri sedanjem članstvu poka od prevodov in prevajalcev. Jutri bo babilonski stolp še bolj natrpan. ▸ Az Európai Unióban már a jelenlegi tagság mellett is roskadoznak a falak a fordításoktól és a fordítóktól. Holnaptól Bábel tornya még zsúfoltabb lesz.

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

baročen pridevnik
1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokkOd neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
Povezane iztočnice: baročna trobenta

2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokkČe imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

báti se to fear, to dread, to apprehend, to be afraid of, to be in fear of, to be apprehensive of; to have cold feet; to stand in fear (ali awe) of; to shy away from, žargon to funk; (biti zaskrbljen) to be anxious (ali uneasy) about

zelo báti se to be frightened
bati se je it is to be feared
ničesar se ni bati there is nothing to be afraid of
ničesar se ne bati to be game for anything
ne bojte se! (ni nevarnosti) never fear!
báti se boga to fear God
ne bati se ne boga ne zlodeja to fear no foe
bolj se boji matere kot očeta he is more scared of his mother than of his father
bojim se, da je prepozno I fear that it is too late
bojim se za Vas I'm (really) worried about you
bojim se za njegovo zdravje I am worried sick about his health

before² [bifɔ́:] predlog
pred, v navzočnosti

before all predvsem
to be (ali go) before the mast biti navadni mornar
to be before one's time priti prezgodaj; biti napreden za svoje čase
the day before yesterday predvčerajšnjim
to carry everything before o.s. imeti v vsem uspeh
before you can say Jack Robinson takoj, kakor bi trenil
before long kmalu
before now že prej
to run before the sea veslati z valovi
to love before o.s. ljubiti bolj kot samega sebe
the question before us vprašanje, ki ga je treba rešiti
before s.o.'s eyes v prisotnosti, vpričo koga

beleben poživiti, poživljati; oživiti; (beseelen) animirati; Hoffnungen: na novo oživiti; sich beleben postati bolj živahen

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.