Franja

Zadetki iskanja

  • palūs2 -ūdis, gen. pl. -um: C., pa tudi -ium: L., Iust., f (prim. skr. palvalám mlak(už)a, muža, gr. πηλός, πάλος glen, blato, mulj)

    1. močvirje, barje, kál, kalúža, luža, muža, mlakuža, mlaka: H., V., Cat., Tib., Sil., Stat., Cl. idr., propter paludes exercitui aditus non est C., paludes siccare Ci., udae paludes O.; occ. jezero, reka: L., Auct. b. Alx., Mel., Lact. idr., Acherontis V. Aherontsko jezero (pri Kumah), dis iuranda palus O. = Styx.

    2. meton. trst(ič)je: Mart.
  • peloid moški spol (-a …) medicina (zdravilno blato) der Heilschlamm
  • pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. affondare, immergere; calare;
    pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

    2. (poglabljati) approfondire; scavare

    3. pren. cullare, far sprofondare:
    glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

    4. pren. spingere, portare:
    pogrezati v obup spingere alla disperazione

    B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. sprofondare, cedere; affondare:
    hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
    pogrezniti se v blato affondare nel fango
    pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
    zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

    2. pren. immergersi, sprofondarsi:
    pogrezniti (zatopiti se)
    v branje sprofondare nella lettura
    pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
    sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
    gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
    izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
    najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prisušíti se (-ím se) perf. refl. attaccarsi (seccandosi):
    blato se je prisušilo na obleko il fango s'era attaccato al vestito seccandosi
  • pritísk (-a) m

    1. pressione:
    pritisk na tipko pressione del tasto
    odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
    moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche

    2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
    pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
    lonec na pritisk pentola a pressione
    med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
    greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
    teh. osni pritisk pressione assiale
    fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
    pritisk na blato bisogno di defecare

    3. pren. pressione:
    upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
    šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
    šport. pritisk na pedal pedalata
  • rdèč (rdéča -e)

    A) adj.

    1. rosso:
    svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
    rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
    bordo rdeč rosso bordeaux
    ciklamno rdeč rosso ciclamino
    kardinalsko rdeč rosso porpora
    avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
    lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
    geogr. Rdeče morje Mar Rosso
    avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

    2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
    rdeče nebo cielo di porpora
    imeti rdeč obraz essere rosso in viso
    postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
    človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
    rdeče vino vino rosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
    Rdeči križ Croce Rossa (CR)
    Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
    astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
    polit. rdeči telefon telefono rosso
    rdeča garda guardie rosse
    Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
    pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
    igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
    prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
    pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
    pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
    bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
    rdeča glina argilla rossa
    bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
    anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
    metal. rdeča med (tombak) tombacco
    zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
    bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
    hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
    bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
    hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
    bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
    bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
    bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
    anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
    voj. rdeči našitki mostrine rosse
    agr. rdeči ožig peronospora della vite
    zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
    petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
    vrtn. rdeči radič radicchio rosso
    um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
    bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
    med. rdeča lisa petecchia
    metal. rdeče blato fanghi rossi
    min. rdeča obarvanost rubefazione
    bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
    zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
    bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
    rdeče barvilo verzino
    min. rdeči bakrenec cuprite
    zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
    bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
    rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
    zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
    rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
    bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
    rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
    rdeči slez malvone (Althaea rosea)
    rdeči sandal sandalo (Santalum)
    min. rdeči nikljev kršec niccolite
    rdeči turmalin siberite

    B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
    rdeči i rossi, i comunisti
  • rejaillir [rəžajir] verbe intransitif brizgniti; odbiti se, figuré pasti nazaj na

    la boue rejaillit sous les roues de la voiture blato brizga izpod koles avtomobila
    faire rejaillir la boue sur les passants obrizgniti, poškropiti pasante z blatom
    sa honte a rejailli sur nous tous njegova sramota je padla na nas vse
  • rejection [ridžékšən] samostalnik
    zavrnitev, odklonitev, odbitje
    medicina povračanje, bljuvanje, izmetavanje

    rejections množina izmeček, izvržek, škart; množina iztrebki, blato
  • rižast1 (-a, -o) reisähnlich
    rižasto blato medicina der Reiswasserstuhl
  • salsoiōdico agg. (m pl. -ci) kem. ki vsebuje natrijev in jodov klorid:
    acque, fanghi salsoiodici med. slane vode, slano blato
  • solínski (-a -o) adj. di, della salina:
    med. solinsko blato fanghi di salina
    zool. solinski rakec artemia (Artemia salina)
  • ščetk|a [é] ženski spol (-e …) die Bürste (medna Messingbürste, oglena Kohlenbürste, za blato Dreckbürste, za čiščenje tal Bodenbürste, zobna Zahnbürste, žična Drahtbürste); ➞ → krtača
  • ugrézati se (-am se) | ugrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. sprofondare, franare, smottare; cedere, affossarsi:
    tla se ugrezajo il terreno sta cedendo, si sta affossando
    kolesa voza se ugrezajo v blato le ruote del carro sprofondano nel fango

    2. pren. sprofondare; impantanarsi:
    ugrezniti se v spanje sprofondare nel sonno
    ugrezati se v dolgove impantanarsi in un mare di debiti
  • ugrezn|iti se [é] (-em se) ugrezati se sich senken, einsinken (v močvirje im Morast, v blato im Schlamm), absinken; nenadno: einsacken, absacken
  • úličen (of the) street, street(-)

    úlično blato street mud
    úlični govornik street orator, soapbox orator
    úlični hrup street noise
    úličen (kanalski) jarek, kanal (side) gutter, drain, sewer
    úlični prodajalec street seller, street vendor, street trader
    úlični prometni otok refuge, traffic island
    úlični pevec street singer
    úlični prehod street crossing
    úlični podhod subway, underpass, tunnel
    úlična razsvetljava street lighting
    úlični promet street traffic
    úlična svetilka street lamp
    úlična tablica street-sign
    úlični vogal street corner
    na úličnem vogalu at the corner of the street
    úlično življenje street life
  • up3 [ʌp] prislov

    1.
    gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

    up from the grounds figurativno od temeljev
    up till now doslej
    from my youth up od moje mladosti naprej
    up with the Democrates! živeli demokrati!
    hands up! roke kvišku!
    you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
    he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
    this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

    2.
    bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
    figurativno više, na višjo stopnjo

    up and up više in više, vedno više
    come up! pridi bliže!
    speak up! govori(te) glasneje!
    he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
    to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
    I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

    3.
    v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

    to grow up (od)rasti
    hurry up! pohiti!, brž!
    the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
    my blood was up kri mi je zavrela
    the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
    shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

    4.
    popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

    to burn up zgoreti
    to eat up all the cherries pojesti vse češnje
    to drink up izpiti, popiti
    to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
    to bind up skupaj povezati
    to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
    to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
    the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

    5.
    zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

    high up in the air visoko v zraku
    I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
    to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
    the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
    to stand up stati pokonci
    to sit up sedeti v postelji

    6.
    v mestu, na univerzi, v šoli

    up in London v Londonu
    up to town v London
    up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
    the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
    to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

    7. up to
    a) (vse) do; proti, prek

    up to now doslej
    I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
    he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
    to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
    I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
    b) na ravni, na nivoju, ustrezno

    up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
    up to par figurativno "na višini"
    not up to expectations neustrezno pričakovanjem
    not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
    up to sample po (ustrezno) vzorcu
    his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
    to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
    your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
    to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
    what are you up to? kaj nameravaš?
    it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
    to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
    to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
    to get up to s.o. držati korak s kom
    to be up to the mark figurativno biti na višini
    to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
    I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
    what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
    you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
    I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
    it is up to you to prove it vi morate to dokazati

    8.
    pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

    I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

    9.

    up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
    to come up with s.o. dohiteti koga
    to keep up with držati korak s
    up with you! vstani!, pridi gor!
    up against proti
    up into gori v, gor
    up on više (od, kot)
    up till vse do
  • volcanic [vɔlkǽnik] pridevnik
    vulkanski, ognjeniški
    figurativno neobrzdan, ognjevit, vulkanski

    volcanic glass vulkanska steklena lava, obsidian
    volcanic eruption izbruh vulkana
    volcanic mud vulkansko blato
  • vorō -āre -āvī -ātum (iz *gu̯orō; indoev. kor. *gu̯er- žreti, požirati; prim. skr. -garaḥ požirajoč, garáḥ napoj, pijača, giráti, giláti, gr̥ṇā́ti požira, gr. βορά krma, hrana, βρῶμα, βρῶσις jed, βρωτήρ jedec, βιβρώσκω, βεβρώϑω jem, požiram, sl. žreti, žrelo, lit. gérti, geriù piti; prim. še lat. gurges, gula in sl. grlo) (po)goltati, pogoltniti (pogoltovati), požreti (požirati), (hlastno) (po)žreti; abs.: Plin. idr., alia (sc. animalia) sugunt, alia carpunt, alia vorant, alia mandunt Ci.; z obj.: resinam, vitulum Pl., mella avide Plin., pisces Iuv.; preg.: meus hic est, hamum vorat Pl. popada (grabi za) trnek = se da ujeti, tako tudi: hamum voras Ambr.; večinoma pren.: illam (sc. puppim) … rapidus vorat aequore vortex V., Charybdis … vorat … carinas O., maria … eius omnem ibi latitudinem vorant Plin., Thracia … Istrum vorat Amphitrite Cl. pije, vpija, cuius alveo Tigris voratus Amm., voratus limo Aur. pogreznjen v blato, qua medius pugnae vorat agmina vertex Sil., vorare litteras Ci. ep. hlastno požirati (= prebirati) knjige (prim.: V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige: Prešeren), viam Cat. hitro prehoditi (prepotovati) pot, ulcus … corpus vorat Cels. ali vorat (sc. amor) … medullas Sen. tr. razjeda, in reliquis generis eius quantum voraverit Plin. je zapravil; v obscenem pomenu (o raznovrstnem nenaravnem nečistovanju): grandia … medii tenta vorare viri Cat., medias vorat puellas Mart.
  • zagáziti

    zagáziti v blato (sneg) to sink (ali to plunge) into mud (snow)
    zagáziti v vodo to begin to wade
    zagáziti v dolgove to run (ali to get) into debt