Franja

Zadetki iskanja

  • unsparing [ʌnspɛ́əriŋ] pridevnik (unsparingly prislov)
    nevarčen, darežljiv (in, of z)
    zadosten; neomejen; neprizanesljiv, neizprosen, trd, strog, neusmiljen

    to be unsparing in one's efforts nobenega truda se ne bati
  • uxōrius 3 (uxor)

    1. soproge se tičoč, soprogin, ženin: Afr. ap. Fest., Suet., Arn., Dig. idr., dos O., res Ci., Q., dota, arbitrium rei uxoriae Ci. razsodba o doti (ločene) soproge, homo adulescentulus abhorrens ab re uxoriā Ter. ki mrzi ženitev (zakonski stan), potentia T., ambitus T. prizadevanje soproge, lis Sen. ph. spor (razpor) s soprogo, domač prepir, forma Favorinus ap. Gell. srednja (povprečna, navadna) lepota, imber Stat. (soprogove) solze ob smrti soproge, sub imperio uxorio esse Pl. bati se žene, biti copata; od tod subst. uxōrium -iī, n
    a) uksórij, neka pijača, ki baje budi ljubezen, ljubezenski napoj: Ps.-Q.
    b) samski davek, davek na samstvo (neporočenost), dača neoženjencev: P. F.

    2. pesn. svoji ženi (soprogi, ljubimki) zelo ali preveč vdan, suženjsko vdan svoji soprogi: Q., Sen. rh. idr., amnis (= Tiberis) H. rečni bog, ki svoji soprogi Iliji ni mogel zavrniti nobene prošnje, pulchram uxorius urbem extruis V. iz ljubezni do Didone, uxorium se praebere Macr. biti copata.
  • venette [vənɛt] féminin, vieilli, familier strah, vznemirjenje

    avoir la venette bati se
    donner la venette à quelqu'un ugnati koga v kozji rog
  • versō (stlat. vorsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k vertere)

    I. act. in pass.

    1. obrniti (obračati), (za)sukati, (za)vrteti: Enn. ap. Macr., Tib. idr., massam forcipe V., turdos in igne H., ova in acri favillā versata O., inter manus et bracchia versat galeam … V., glebas ligonibus H., terram O. orati, fusum Cat., fusum pollice O., Sisyphus saxum vorsat Poeta ap. Ci. vali (od tod preg.: iam diu hoc saxum vorso Ter. = že dolgo se zastonj ubijam s tem človekom), exemplaria Graeca H. razvijati in brati knjige, suprema lumina O. zadnjič obrniti (obračati) oči, sortem urnā H. potres(a)ti, omnia versata cicutā O. premešano, versato cardine egreditur O. obrnivši vratni tečaj, venti me versant in litore V. me valjajo = valjajo moje mrtvo truplo, versare iuvenem toto cubili Pr. premetavati; tako tudi: lassa corporis versati ossa O. in med. versari lecto Cat. nemirno se premetavati; refl.: se more apri O., se in volnere V., se in utramque partem non solum mente sed etiam corpore Ci.; pren.: versare ignem in ossibus V.; s prolept. obj.: serpens volumina versat V. se zvija v kroge.

    2. occ.
    a) okrog poditi, sem in tja gnati (goniti), sem ter tja poditi, dreviti ipd.: Pl., Caecil. fr. idr., oves (na paši) V., currum in gramine V., utrāque manu pulsat versatque Dareta V.
    b) vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Pr., Sen. ph. idr., ut me hodie versaris (= versaveris) Ci. poet., venenis humanos animos H.; pren.: cura, quae nunc te … versat Enn. ap. Ci., patrum animos cupido versabat L., nunc indignatio, nunc pudor pectora versare L.; z meton. obj.: fortuna utrumque versavit C. je zdelala oba, domos odiis V. razdirati, (sc. servus) versat domum O. = gospodari v hiši.

    3. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): Fors omnia versat V., versare suam naturam ad tempus Ci., ad omnem malitiam mentem suam Ci., animum per omnia, in omnīs partes V., curas huc illuc V.; refl.: huc et illuc vos versetis licet Ci., haerere, versare se Ci. ne vedeti, ne kod ne kam.

    4. occ.
    a) obrniti (obračati), prevrniti (prevračati), (različno, napačno) razložiti (razlagati), zaviti (zavijati), zasukati (zasukavati): eadem multis modis Ci., in iudiciis causas Ci., verba Ci.
    b) (koga preobrniti (preobračati) = obdelati (obdelovati), pregovoriti (pregovarjati), zase ali na svojo stran pridobi(va)ti: muliebrem animum in omnes partes L., hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., militum animos castigando hortandoque L.
    c) v mislih v duhu (pre)obračati = premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), (pre)tuhtati (prim. volvō): Pl., Pr., Q., Suet., Amm. idr., omnia secum L., in animis secum unam quamque rem L., dolos in pectore V. ali nova pectore consilia V. izmišljati si; z odvisnim vprašanjem: secum versat, quos ducere possit muros V., versate diu, quid ferre recusent umeri H. —

    II. med.

    1. obračati se, sukati se, vrteti se: mundus versatur circa axem Ci., suapte natura versari turbinem putat Ci.

    2. (o osebah) „sukati se kje“ = kje muditi se, zadrževati se, gibati se, nahajati se, bivati, biti: non in campo, non in conviviis Ci., in Galliā C., in Sabinis N., apud praefectos regios N., in proelio, in castris, in opere, intra vallum C., nobiscum versari iam diutius non potes Ci., sic in Asiā versatus est N. se je tako obnašal (vedel); pren. (o stvareh): partes eae, in quibus irae versantur Ci. ali iura civilia iam pridem versantur in nostrā familiā Ci. so doma, in communi odio paene aequaliter versatur odium meum Ci.

    3. metaf. (v kakem stanju, položaju) nahajati se, biti, živeti ipd.: Q., Vell. idr., multum in bello N., in periculo Ci., extra periculum versatur Cu. ni (več) nobene nevarnosti, ni se treba (več) bati zanj, in timore Ci., in simili culpā C. biti enako kriv, in celebritate N. ali in laude Ci. sloveti, in pace Ci. imeti mir, živeti v miru, in errore Ci. v zmoti biti, motiti se, res versantur in facili cognitione Ci. je moč zlahka spoznati, quae in foro versantur Ci. kar se (pri)godi; pogosto: versatur aliquis (aliquid) alicui in oculis, ante oculos, ob oculos Ci. kdo (kaj) je komu pred očmi, kdo (kaj) se mota komu po mislih, kdo ima koga (kaj) v mislih; occ.
    a) ukvarjati se s čim, zaposlen biti s čim, pečati se s čim, opravljati kaj, udeleževati se česa, razpravljati o čem ipd.: Q. idr., in sordidā arte, in omnibus ingenuis artibus, in rapinis, in quaestu compendioque Ci., in imperiis honoribusque Ci., in re publica Ci. ukvarjati se s politiko, politično delovati, biti politično dejaven, quae omnes artes in veri investigatione versantur Ci., uterque in summā severitate versatur Ci. oba zahtevata največjo strogost, quidam circa res omnes, quidam circa civiles modo versari rhetoricen putaverunt Ci. da obsega retorika vsa področja, … da se ukvarja le z državljanskimi zadevami, in coniuratorum gratulatione Ci. udeleževati se veselice, duo crimina, in quibus una persona versatur Ci. je deležna, in materiā aliquā, in re difficili versari Ci. razpravljati o kakem (težkem) predmetu.
    b) sloneti na čem, stati na (v) čem, temeljiti na čem, biti osnovan na čem, obstajati v čem: laetitia et libido in bonorum opinione versantur Ci., dicendi omnis ratio in communi quodam usu … versatur Ci.
  • vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

    ceinture féminin verte zeleni pas
    espace masculin vert zelena površina
    haricots masculin pluriel verts stročji fižol
    salade féminin verte zelena solata
    une verte semonce oster ukor, opomin
    une verte vieillesse čila, zdrava starost
    un vieillard encore vert še čil, krepak starec
    vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
    la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
    une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
    en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
    en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
    envoyer au diable vert poslati k vragu
    être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
    en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
    laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
    manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
    se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
    prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga
  • vod|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Wasser
    … vode Wasser-
    (analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
    nivo vode der Wasserspiegel
    (v krasu Karstwasserspiegel)
    odvajanje vode die Entwässerung
    zaščita vode der Gewässerschutz

    2.
    brakična voda Brackwasser
    jezerska voda Seewasser
    morska voda Meerwasser
    sladka voda Süßwasser
    slana voda Salzwasser
    ledena voda Eiswasser
    mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
    ponikajoča voda Sickerwasser
    površinska voda Oberflächenwasser
    pronicajoča voda Drängewasser
    rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
    stoječa voda stilles Wasser
    talna voda Grundwasser
    tekoča voda Fließwasser
    termalna voda Thermalwasser
    vodovodna voda Leitungswasser
    zdravilna voda Heilwasser
    živa voda Lebenswasser
    voda iz izvira Quellwasser
    voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
    voda iz vodnjaka Brunnenwasser

    3.
    mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
    topla voda warmes Wasser, Warmwasser
    mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
    vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
    namizna voda Tafelwasser
    neprečiščena voda Rohwasser
    pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
    porabna/tehnična voda Brauchwasser
    rabljena voda Spülwasser
    sveža voda Frischwasser
    tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
    umazana voda Schmutzwasser
    voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
    voda od pomivanja posode das Spülwasser
    voda za čaj Teewasser
    voda za gašenje Löschwasser
    voda za kopanje Badewasser
    voda za oskrbo Versorgungswasser
    voda za umivanje Waschwasser

    4.
    religija blagoslovljena voda Weihwasser
    krstna voda Taufwasser

    5.
    figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

    6.
    vode množina Wasser množina, das Wasser
    (globinske das Tiefenwasser)
    odpadne vode das Abwasser
    padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
    |
    to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
    voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
    bati se vode wasserscheu sein
    vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
    ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
    do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
    piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
    nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
    ki veže vodo wasserbindend

    brez vode wasserlos
    potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
    figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

    iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda2

    na vodi auf dem Wasser
    pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
    pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
    figurativno čutiti na vodi vorausahnen
    smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
    tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

    nad vodo über Wasser
    držati se nad vodo sich über Wasser halten

    ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
    biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
    ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

    iti po vodo Wasser holen
    figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

    po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
    po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
    medicina hoditi po vodi Wasser treten
    hoja po vodi das Wassertreten
    plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
    potreba po vodi der Wasserbedarf

    pod vodo unter Wasser, getaucht
    biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

    strah pred vodo die Wasserscheu

    v vodo ins Wasser
    pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
    skoki v vodo šport das Wasserspringen
    spustiti v vodo ribe: einsetzen
    vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

    v vodi im Wasser
    kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
    kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    namakati/namočiti v vodi wässern
    obstojen v vodi wasserbeständig
    (v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
    prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
    topen v vodi wasserlöslich
    netopen v vodi wasserunlöslich
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

    z vodo mit Wasser
    bogat z vodo wasserreich
    britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
    hlajen z vodo wassergekühlt
    jarek z vodo der Wassergraben
    preskrba z vodo die Wasserversorgung
    (individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
    zasičenost z vodo die Wassersättigung
    razredčiti z vodo wässern
    reven z vodo wasserarm
    stiska z vodo die Wassernot
    zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

    za vodo für das Wasser, fürs Wasser
    brizgalna za vodo die Wasserspritze
    cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
    kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
    kozarec za vodo das Wasserglas
    neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
    prepusten za vodo wasserdurchlässig
    tank za vodo der Wassertank
    vedro za vodo der Wassereimer
    vrč za vodo der Wasserkrug
    zbiralnik za vodo der Wasserbehälter
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
    začeti od neke teze, točke: ausgehen von
    začeti od ničle bei Null anfangen
    začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
    začeti z malega klein anfangen
    začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
    začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
    začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
    začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
    začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
    začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
    začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
    začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
    začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
    začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
    začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
    začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
    začeti stavkati in den Streik treten
    začeti veljati in Kraft treten
    začeti uresničevati ins Werk setzen
    začeti z delom Hand ans Werk legen
    začeti se bati Angst bekommen
    začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
    ko se … začne bei …-beginn
    (ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
    ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
  • zaspati glagol
    1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszik
    mirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merül
    Po savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.
    trdno zaspati ▸ mélyen elalszik
    težko zaspati ▸ nehezen alszik el
    Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.
    takoj zaspati ▸ azonnal elalszik
    otrok zaspi ▸ elalszik a gyerek
    dojenček zaspi ▸ elalszik a kisbaba
    bolnik zaspi ▸ elalszik a beteg
    zaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszik
    poskusiti zaspati ▸ próbál elaludni
    zaspati v naročju ▸ elalszik az ölében
    zaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynál
    zaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtól
    zaspati v joku ▸ kontrastivno zanimivo sírva alszik el
    zaspati v solzah ▸ kontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik el
    utrujen zaspati ▸ fáradtan alszik el
    bati se zaspati ▸ fél elaludni
    Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

    2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszik
    zaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamiről
    Ker sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

    3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
    mirno zaspati ▸ békésen elhuny
    za večno zaspati ▸ kontrastivno zanimivo örök álomba szenderül

    4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskol
    zaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésben
    V politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
    Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

    5. (o delu telesa) ▸ elzsibbad
    noga zaspi ▸ elzsibbad a lába
    Noge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žŕtev (nesreče, zločina, prevare) victim; prey, dupe, sufferer; sacrifice; martyr; offering, oblation

    za vsako žŕtev at any sacrifice
    pripravljen za žŕtve ready (ali willing) to make sacrifices
    največja žŕtev (= smrt) za domovino the supreme sacrifice
    žŕtev nesreče (potresa, kuge) victim of an accident (of an earthquake, of a plague)
    vojna žŕtev victim of war
    žŕtev razmer victim of circumstances
    žŕtev svojega stremuštva victim of one's ambition
    spravna žŕtev expiatory victim
    žŕtev česa (a) prey to, (a) victim of
    darovana žŕtev sacrificial victim
    nobene žŕtve se ne bati to shrink from no sacrifice
    to je zame velika žŕtev this is a great sacrifice for me
    nobenih žŕtev mi ni žal I don't mind making any sacrifice, there is no sacrifice I would not make
    biti žŕtev sleparja to be the victim of a con-man (ali a con-man's victim)
    padel je kot žŕtev nesreče he was a casualty in an accident
    postati žŕtev to fall (a) prey to (ali (a) victim of)
  • žŕtev sacrificio m ; poet holocausto m ; (oseba, žival) víctima f

    doprinesti žrtev za hacer un sacriflcio por
    naložiti žrtev imponer un sacrificio
    biti žrtev, postati žrtev ser víctima (intrige de una intriga)
    bilo je 50 žrtev hubo 50 víctimas
    pripravljenost za žrtve disposición f a hacer sacrificios
    nobenih žrtev se ne bati (ustrašiti) no omitir sacrificios
  • ἀ-φόβητος 2 ἄ-φοβος 2 1. neustrašen, neprestrašen, neboječ τινός. 2. česar se ni treba bati, ne nevaren, krotek θῆρες.
  • δείδω [Et. kor. dwei, bati se, lat. dīrus, gršk. še δειλός, δεινός, δέος. – Obl. fut. δείσομαι, aor. ἔδεισα, pf. s prez. pom. δέδοικα, δέδια, 1 pl. δέδιμεν, δεδίαμεν, 2 pl. δέδιτε, cj. δεδίῃ, -ωσι, pt. δεδιώς, plpf. ἐδέδισαν; ep. aor. ἔδδεισα, pf. δείδοικα, δείδια, imp. δείδιθι, inf. δειδίμεν, plpf. 3 sg. δείδιε, 3 pl. δείδισαν]. 1. intr. bojim se, strah, groza me je koga, česa; plašim se, v skrbeh sem, περί τινι, περί, ὑπέρ τινος za koga, kaj. 2. trans. bojim se, strah me je koga, spoštujem τινά, τί, θεούς; z inf. pomišljam se, obotavljam se; τὸ δεδιός strah.
  • δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.
  • δέος, δέους, ep. δείους, τό 1. strah, bojazen, skrb; τινός pred kom ali čim; ὑπὸ δείους od strahu; δέος ἴσχετε μηδέν ne dajte se preplašiti; τεθνάναι τῷ δέει τινά umirati od strahu pred; ἀδεὲς δέος δεδιέναι delati si prazen strah; δέος ἐστὶ μή (tudi inf.) bati se je, da. 2. vzrok strahu, nevarnost; ἐπεὶ οὔ τοι ἔπι δέος ker se ti ni nikogar bati.
  • ἐπι-κίνδῡνος 2 združen z nevarnostjo, nevaren; ἐπικίνδυνον ἦν μή bati se je bilo, da ne bi, ἐν ἐπικινδύνῳ γίγνομαι pridem v nevarnost. – adv. -δύνως nevarno τινί.
  • κινδῡνεύω (κίνδυνος) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se πρὸς τοὺς πολεμίους; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), ὑπέρ τινος zaradi koga, περί τινος (τινι) za kaj, τῇ ψυχῇ, περὶ τῆς ψυχῆς sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, κινδυνεύω τι ἀποβαλέειν preti mi nevarnost, da kaj izgubim, ὁ κινδυνεύων zatoženec; c) prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), κινδυνεύομεν προδοθῆναι bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; κινδυνεύεις ἀληθῆ λέγειν zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: κινδυνεύει tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, κίνδυνος κινδυνεύεται ἐν τοῖς υἱέσι sinovi pridejo v nevarnost, ἐν ἑνὶ ἀνδρὶ πολλῶν ἀρεταὶ κινδυνεύονται vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; τὰ κινδυνευθέντα, τὸ κεκινδυνευμένον nevarno podjetje, drzen čin.
  • κίνδῡνος, ὁ 1. nevarnost, pogibel (v boju, pred sodiščem), boj, pravda; κίνδυνον ὑπομένω postavljam se v nevarnost, prestanem nevarnost, τὸν ἔσχατον κίνδυνον κινδυνεύω sem v smrtni nevarnosti; ἐς κίνδυνον ἔρχομαι, ἐμβαίνω zabredem v nevarnost; κίνδυνον ἀναλαμβάνομαι, ὑποδύομαι, ποιοῦμαι postavim se v nevarnost, vzamem nase nevarnost; κίνδυνός ἐστι z inf.: bati se je, nevarnost je. 2. nevaren poizkus, drzen čin.
  • οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.