Franja

priučeváti (-újem) | priučíti (-ím)

A) imperf., perf. addestrare, insegnare:
priučiti koga obrti insegnare un'arte a qcn.

B) priučeváti se (-újem se) | priučíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. imparare, apprendere

2. abituarsi:
priučiti se navadam kraja abituarsi alle usanze di un luogo

priváditi (-im) | privájati (-am)

A) perf., imperf. abituare, avvezzare; educare:
privaditi mišice na napor educare i muscoli allo sforzo

B) priváditi se (-im se) | privájati se (-am se) perf., imperf. refl. abituarsi, avvezzarsi; assuefarsi; adattarsi:
privaditi se dela v rudniku abituarsi al lavoro in miniera
privaditi se (novemu) okolju, podnebju abituarsi al (nuovo) ambiente, acclimatarsi
privaditi se naporom assuefarsi alle fatiche

privájen (-a -o) adj. abituato, avvezzo, rotto:
privajen na napor rotto alle fatiche

privêsti (-vêdem) perf.

1. portare, condurre; knjiž. tradurre:
privesti zločinca na policijsko postajo, v zapor portare il criminale al commissariato, associare il criminale alle carceri
privesti obtoženca na sodišče tradurre l'imputato in tribunale

2.
privesti v obup, do obupa portare alla disperazione
privesti do krize portare alla crisi, causare la crisi
privesti do zaostritve portare all'esasperazione, esasperare
privesti do napetosti portare alla tensione, causare, provocare tensione

privŕžen (-a -o) adj.

1. aggiunto

2. pren. affezionato, devoto, ligio:
privržen svojemu delu affezionato al proprio lavoro
privržen izročilu devoto, ligio alle tradizioni

proti² [ó] komu/čemu:

1. kam: gegen, auf (etwas) zu, in Richtung (iti proti hiši gegen das Haus, auf das Haus zu; peljati proti Kopru gegen Koper/in Richtung Koper fahren)

2. obrnjenost: gegen, -wärts (jugu gegen Süden, südwärts, severu gegen Norden, nordwärts, vzhodu gegen Osten, ostwärts, zahodu gegen Westen, westwärts, gozdu waldwärts, dolini talwärts, morju meerwärts, nogam fußwärts, vetru windwärts)
proti toku geografija [flußaufwärts] flussaufwärts

3. kdaj: gegen (poldnevu gegen Mittag)

4. nasprotje: gegen, wider, (proti toku gegen die Strömung, gegen den Strom (tudi figurativno), proti onesnaženju okolja gegen die Umweltverschmutzung, proti volji wider den Willen, proti pameti wider alle Vernunft); (v nasprotju z) entgegen (mojemu nasvetu entgegen meinem Rat)

5. (v nasprotju z) delovati, ravnanje: -widrig (časti ehrwidrig, okusu geschmackwidrig, ukazu befehlswidrig, predpisom vorschriftswidrig)

6. preprečevanje: gegen ( medicinadavici gegen Diphtheria)

púljenje (-a) n

1. lo svellere, il cavare, l'estrarre, lo strappare

2. lotta (per), corsa (a):
puljenje za vodilne položaje la corsa alle cariche

račún (-a) m

1. conto, calcolo:
rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto

2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
račun šivilje la nota della sarta
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto

3.
zaključni račun bilancio

4.
na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui

5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
pren. poravnati račune regolare i conti
pog. jemati na račun comperare a ufo
ne iti v račun non andare a genio
voditi račun o čem tener conto di qcs.
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
ekonomski račun economicità
obremeniti račun addebitare il conto
priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
vzeti v račun mettere in conto
izdati račun emettere una fattura
imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
račun, prosim! cameriere, il conto!
ekon. tekoči račun conto corrente
ekon. žiro račun giroconto
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
obrestni račun calcolo degli interessi
sklepni račun calcolo deduttivo
verjetnostni račun calcolo delle probabilità
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga

rákovičar (-ja) m zool. gazza marina minore (Plautus alle)

ráma (-e) f

1. anat. spalla; omero:
dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
na ramah a spalla
na ramo, čez ramo a tracolla
skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
biti z ramo ob rami essere pari, uguali
bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

2. alp., obl. spalla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. stopniščna rama rampa di scale
voj. na ramo! spall'arm!

ran|a ženski spol (-e …) medicina die Wunde (kožna Hautwunde, mišična Fleischwunde, površinska Platzwunde, na glavi Kopfwunde, smrtna Todeswunde, strelna [Schußwunde] Schusswunde, vbodna Stichwunde); (poškodba) die Verwundung, die Verletzung; na želodcu, dvanajstniku: das Geschwür, Magengeschwür, Zwölffingerdarmgeschwür
infekcija rane die Wundinfektion
oskrba rane die Wundversorgung, die Wundbehandlung
površina rane die Wundfläche
izloček iz rane die Wundflüssigkeit
rob rane der Wundrand
sponka za rano die Wundklammer
religija Kristusove rane/znamenja Kristusovih ran množina Wundmale (Christi)
stare rane figurativno alte Wunden (odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen)
medicina celjenje ran die Wundheilung
obliž za rane das Wundpflaster
puder za rane der Wundpuder
z lahkimi ranami [leichtverwundet] leicht verwundet
brez ran unverwundet, unverletzt
lizati si rane seine Wunden lecken (tudi figurativno)
figurativno čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
figurativno obliž za rano das Trostpflaster
prizadejati hude rane figurativno tiefe Wunden schlagen

ravnáti (-ám)

A) imperf. ➞ zravnati

1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
ravnati zemljo spianare il terreno
med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
ravnati mačehovsko matrigneggiare
ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
ravnati nepošteno barare

3. maneggiare, trattare:
ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
ravnati se po zakonu rispettare le leggi
ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
voj. ravnaj se! allineamento!

razen² česa:

1. außer (jemandem/einer Sache), abgesehen von, ausgenommen (razen njegovega brata ausgenommen sein Bruder/sein Bruder ausgenommen), bis auf (razen dveh so vsi … bis auf zwei haben alle …)

2. pri navedbah cen: exklusive (pijač exklusive Getränken, poštnine exklusive Porto)

3.
nič razen nichts als (jeze nichts als Ärger)

4. (poleg) neben, außer ➞ → poleg

5.
razen tega … außerdem/es kommt hinzu, [daß] dass
(povrhu) überdies, obendrein

razlet|eti se¹ [é] (-im se) ptiči: [auseinanderstieben] auseinander stieben; ljudje: (nach verschiedenen Richtungen) weglaufen, [auseinanderlaufen] auseinander laufen, sich zerstreuen (na vse strani sich in alle Winde zerstreuen)

razméra (-e) f

1. pl. razmere circostanze, condizioni, stato di cose, situazione:
prilagoditi se razmeram adattarsi alle circostanze
živeti v slabih razmerah vivere poveramente, in strettezze
gmotne razmere mi tega ne dopuščajo i miei mezzi, le mie condizioni finanziarie non me lo permettono
v takih razmerah in tali circostanze
gospodarske, kulturne, politične razmere le condizioni economiche, culturali, politiche
podnebne, vremenske razmere condizioni climatiche, meteorologiche
kaj narediti po sili razmer fare qcs. perché costretti, per forza di cose

2. star. misura, dimensione, proporzione

razmérje (-a) n

1. rapporto; proporzione:
mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo l'energia meccanica è in costante rapporto con quella termica
deliti vsoto v razmerju 1:10 dividere una somma in rapporto di 1:10
biti v sorodstvenem razmerju essere in rapporti di parentela

2. (kar obstaja med posamezniki, skupinami) relazione, rapporto:
ljubezensko razmerje relazione amorosa
imeti razmerje s kom avere una relazione con qcn.

3. v razmerju do (izraža izhodišče pri opredeljevanju) in rapporto a:
vsak človek v razmerju do drugih il singolo in rapporto agli altri
v razmerju in rapporto:
biti v ustreznem razmerju essere in rapporto adeguato, conforme (alle possibilità, circostanze e sim.)

4. mat. quoziente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. delovno razmerje rapporto di lavoro
lingv. frekvenčno razmerje med besedami rapporto di frequenza fra le parole
fiz. kompresijsko razmerje rapporto di compressione
jur. obligacijsko razmerje rapporto contrattuale

rázno (-ega) n varie f pl.:
kaj obravnavati pod (točko) razno trattare qcs., discutere di qcs. alle varie
pren. ne pristati na kaj niti pod razno non accettare affatto qcs., non accettare qcs. neanche per idea

razpásti se (-pásem se) perf. refl.

1. pascolare, disperdersi pascolando

2. pren. spargersi, propagarsi:
rak se je razpasel po vsem telesu il cancro si è propagato per tutto il corpo
zadnje čase se je razpasla navada da se dajo napisom trgovin angleška imena negli ultimi tempi è invalsa l'abitudine di dare nomi inglesi alle insegne dei negozi

razum|en (-na, -no) vernünftig, verständig; einsichtig, besonnen
biti razumen Verständnis zeigen
to presega vse razumne meje! das ist gegen alle Vernunft!

rebr|o [ê] srednji spol (-a …)

1. anatomija (abdominalno Bauchrippe, križno Kreuzrippe, nepravo falsche Rippe)
rastlinstvo, botanika listno rebro Blattrippe

2. gradbeništvo, arhitektura, tehnika, geografija die Rippe (glavno Hauptrippe, hladilno Kühlrippe, pomožno Hilfsrippe, oboka Gewölberippe, radiatorja Heizkörperrippe, trakasto Bandrippe); pri narebričenih predmetih: die Riffel, die Riefelung, Riffelung

3. pomorstvo das/der Spant (glavno Hauptspant, lomljeno Knickspant)

4. živalstvo, zoologija pri ptičjem peresu: der Kiel, Federkiel
|
rebra množina Rippen, množina, kos mesa: das Rippenstück, Querrippenstück
zlom rebra/ reber medicina der Rippenbruch
sunek pod rebra der Rippenstoß, der Seitenhieb
suniti pod rebra in die Rippen stoßen, eins in die Rippen geben
vsa rebra mu/ji lahko prešteješ man kann ihm/ihr alle Rippen zählen
figurativno prešteti/polomiti komu rebra (jemanden) vermöbeln