Franja

pavlinč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija das Pfauenauge
dnevni pavlinček Tagpfauenauge
lunin pavlinček Actias luna: der Mondfalter
nočni pavlinček der Pfauenspinner, Augenspinner, Saturnia: Nachtpfauenauge (mali Kleines Nachtpfauenauge, veliki Großes/Wiener Nachtpfauenauge)
rjavi pavlinček (beli T) der Nagelfleck
večerni pavlinček Abendpfauenauge
|
vodni pavlinček živalstvo, zoologija riba: der Schmetterlingsbuntbarsch

pecūliō -āre -āvī -ātum (pecūlium) z zasebno imovino (lastnino), z zasebnim imetjem (premoženjem) obdariti: scelus tu pueri's: atque ob istanc rem ego aliqui[t] te peculiabo Pl.; pt. pf. pecūliātus 3

1. ki ima zasebno imovino: servus Icti.

2. imovit, premožen, bogat: Balbus quaestor … traiecit sese in regnum Bogudis plane bene peculiatus Asin. Poll. in Ci. ep., libertus satis p. Ap.

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

per-cōgnōscō -ere (-nōvī) -nitum (per in cognoscere) natančno, dobro spozna(va)ti: utrosque per[co]gnovi[t] probe Pl., legem habere naturae non ignotam, etiamsi nondum percognitam Plin., Germania multis postea annis nec tota percognita est Plin., litus id Germaniae … percognitum nuper Plin.

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. — Od tod adj.
a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.

píčica dot; jot

še za píčico ne not a jot
niti píčice ne odstopim od svojih zahtev I won't give up one iota of my demands
do píčice natančno to the letter; to a T
loviti píčice na i (biti pretirano natančen) to dot the i's and cross the t's

piscātus -ūs, m (piscārī)

1. ribolov, ribarjenje, ribičija: piscatum hamatilem et saxatilem Pl., Ci., Neptuno non cedere[t] de piscatu Varr., esse et in piscatu voluptatem, testudinum maxime Plin.; v pl.: Plin., in venatibus et piscatibus Aug.; pren. (u)lov, plen, dobiček: p. bonus Pl.

2. meton. ribe: in vesperum parare piscatum sibi Pl., vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., abnuebam, quippe qui iam cenae affatim piscatum prospexeramus Ap., forum cupidinis peto inque eo piscatum opiparem expositum video Ap., aut carne aut piscatu Vitr., Varr.

Opomba: Stlat. gen. sg. piscātī: quid habes in surpiculis, calve? Omne piscati genus Pomp. fr., antehac si flabat aquilo aut auster, inopia tum erat piscati Turpilius fr.

plautus (plōtus) 3 (gl. planta¹) plosk, širok: plauti appellantur canes, quorum aures languidae sunt ac flaccidae P. F., conchae plautiores Tert.; v umbr. jeziku = ploskonog: plauti appellantur, qui sunt planis pedibus Fest., [Plotos appellant] Umbri pedibus planis [natos. Hinc soleas dimidiatas, qui]bus utuntur in venando, [quo planius pedem ponant, vo]cant semiplotia et … [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici P. F. Od tod nom. propr. Plautus -ī, m Plávt = „Ploskonožec“, družinski priimek. Najbolj znan je T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt, komediograf iz Sarsine v Umbriji, umrl l. 184. Od tod adj. Plautīnus 3 Plávtov, plávtovski: pater Ci. oče v Plavtovi komediji, numeri et sales H., Plautinissimi versus Gell. povsem (docela) Plavtovi (plavtovski), Plavta popolnoma vredni, homo Plautinae prosapiae Min.

pollinārius 3 (pollen) (u)poraben za fino (drobno mleto) moko (moko v prahu, palísko (polísko), cvetno moko): nam istequidem gradus succretust cribro (sito, mekétec) pollinario: nisi cum pedicis condidicistis is[t]oc grassari gradu Pl., cribrorum genera Galliae saetis equorum invenere, Hispaniae lino excussoria et pollinaria, Aegyptus papyro atque iunco Plin.

pol-luō -ere -luī -lūtum (por [= pro] + luere; gl. por)

1. (u)mazati, onesnažiti (onesnaževati), onečediti (onečejati): ore dapes V., ora cruore O., polluti et aspersi maculis Lact.

2. metaf. onečastiti (onečašč(ev)ati), (o)skruniti (oskrunjati), onečediti (onečejati), zlorabiti (zlorabljati), (raz)žaliti, užaliti, prizade(va)ti, (o)sramotiti, (o)škodovati: iura scelere, religiones, caerimonias stupro Ci., avaritia polluit omnia S., Iovem Pr., formam auro Tib., nobilitatem familiae T., paelicem regiam T., coniuges nomine amicorum polluuntur T., ieiunium, ieiunia Fr. — Od tod adj. pt. pf. pollūtus 3
a) oskrunjen, razžaljen: polluta sacra Ci., p. amor V.
b) nečist, nečednosten, nemoralen, zavržen, (pre)grešen, sprijen, izprijen, izpriden, izprevrnjen, sprevrnjen, pokvarjen: Lucan., licentia S., pollutae nec matronae solum, sed omnis ordinis feminae L., princeps T., dives, scelesta pollutaque femina, pollutissimus senex Ap., pollutior senectus Sil., os Gell.; o stilu: dicas fortasse: „quid in orationibus meis novicium, quid crispulum, quid fuscum, quid purpurisso litum aut [t]umi[dum aut] pollutum?“ Fr.

Opomba: Dep. soobl. polluor z acc: deorum templa pollutus stupris et humano sanguine Lamp.

pomének conversation ženski spol , entretien moški spol , colloque moški spol , dialogue moški spol , causerie ženski spol , causette ženski spol , échange moški spol d'opinion, entrevue ženski spol

pomenek na samem (conversation en) tête-à-tête moški spol, familiarno conversation entre quatre yeux
brezpomemben pomenek parlot(t)e ženski spol
družabni pomenek conversation ženski spol

Pompōnius 3 Pompónij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki

1. T. Pomponius Atticus Tit Pomponij Atik, prijatelj Cicerona in Kornelija Nepota: Ci., N.

2. L. Pomponius Lucij Pomponij, Katulov sodobnik, pisec atelan: Gell.

3. P. Pomponius Secundus Publij Pomponij Sekund, pisec žaloiger (tragedij) za časa Kaligule in Klavdija: Q. — Adj. Pompōniānus 3 Pompónijev: nomina Ci., pira Plin., versūs Gell. Pomponijevi verzi (gl. Pomponij 2.).

poste² [pɔst] masculin položaj, mesto, funkcija, služba; militaire stražarsko mesto, stražar, straža; minéralogie, mines posada, izmena; telefonski aparat, telefon; radijski aparat, sprejemnik, radio; commerce (računska) postavka

poste sur accu baterijski sprejemnik
poste actif aktivna postavka
poste d'aiguillage kabina za upravljanje kretnic
poste avancé (militaire) prednja straža
poste brouilleur, gênant motilni oddajnik
poste créditeur (dobro)imetje, dobropis
poste débiteur dolgovna, debetna postavka
poste émetteur, d'émission radijski oddajnik
poste d'essence bencinska postaja
poste d'honneur častna funkcija
poste d'incendie, d'eau protipožarna, vodna instalacija (proti požarom)
poste de jour, de nuit (minéralogie, mines) dnevna, nočna posada (izmena)
poste à lampes (radio) cevni aparat
poste d'observation (militaire) opazovališče
poste à ondes courtes, moyennes radio na kratke, srednje valove
poste (de police) policijska postaja
poste public javna telefonska govorilna kabina
poste de T. S. R radijska (oddajna) postaja
poste récepteur radijski sprejemnik
poste de secours reševalna postaja
poste de télévision televizijski aparat
poste de transformation (él) transformator
poste à transistors transistorski sprejemnik
poste de travail delovno mesto
poste-voiture radio v avtu
abandonner son poste dezertirati
être à son poste biti na (svojem) mestu
occuper un poste élevé zavzeti visok položaj
relever un poste (militaire) menjati stražo

potence [pɔtɑ̃s] féminin nosilec, opora; vešala, kazen na obešenje; naprava za merjenje višine konj

en potence v obliki črke T
mériter la potence zaslužiti vešala

potencé, e [pɔtɑ̃se] adjectif

croix féminin potencée križ, čigar kraki imajo obliko črke T

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

praebia -ōrum, n (praebēre) amulet: in Stigmatia „praebia“ a praebendo, ut sit tutus, quod si[n]t remedia in collo pueris Varr., praebia rursus Verrius vocari ait ea remedia, quae Gaia Caecilia, uxor Tarquini Prisci, invenisse existimatur, et inmiscuisse zonae suae, qua praecincta statua eius est in aede Sancus, qui deus dius fidius vocatur; ex qua zona periclitantes ramenta sumunt P. F., ea vocari ait praebia, quod mala prohibeant P. F.

prae-damnō -āre -āvī -ātum (prae in damnāre)

1. vnaprej obsoditi (obsojati): totam culpam eius temporis in praedamnatum collegam transferentem omnes tribus absolverunt L., cunctari enim se, ne si superesset, eripere[t] legibus reum, sin deesset, destituere ac praedamnare amicum existimaretur Suet.

2. metaf.
a) se perpetuae infelicitatis praedamnare Val. Max. samega sebe imeti za obsojenega na večno nesrečo.
b) (o)pustiti ((o)puščati) kaj, izgubiti (izgubljati) (up(anje), nado): spem L.