Franja

ambre [ɑ̃br] masculin ambra, vonj po ambri; jantar

ambre jaune jantar
collier masculin d'ambre ogrlica iz jantarja

ambré, e [ɑ̃bre] adjectif dišeč po ambri; ambrast, jantarjeve barve, jantarjast

savon masculin ambré po ambri dišeče milo

ambrosius 3 (gr. ἀμβρόσιος)

I.

1. nesmrten, božanski = izborno krasen (lep): corpus, pedes, color Ap., sinus Cl., pudor M. poet.

2. pesn. pren. sladek, prijeten: suci Col., Sil. —

II. večinoma kot subst. ambrosia -ae, f ambrozija,

1. kot božanska jed: non enim ambrosia deos aut nectare... laetari arbitror Ci., nectar et ambrosiam, latices epulasque deorum, det mihi O.; kot hrana Sončevih konj: ambrosiae suco saturos... quadrupedes ducunt O., ambrosiam pro gramine habent (Solis equi) O.; pren.: cum ita dicat ipse, ut ambrosia alendus videatur Ci., suaviolum dulci dulcius ambrosiā Cat.

2. kot božansko mazilo, dišeče olje, telesno lepotilo in krepčalo, ki naredi smrtnike nesmrtne: liquidum ambrosiae diffundit odorem, quo totum nati corpus perduxit V., spargit salubrīs ambrosiae sucos V.

3. (kot solecizem = nectar) božanska pijača: ambrosiae poculum Ap. Od tod zopet adj. ambrosius 3 ambrozijski =
a) iz ambrozije (božanske jedi) sestoječ: dapes Mart.
b) po ambroziji (božanskem mazilu) dišeč, z ambrozijo maziljen: liquor Stat., nectar Prud., comae V. (= ἀμβρόσιαι χαῖται Hom.).

4. pren. ambrozija, ime nekega Zopirovega protistrupa: Cels. in nekega drugega zdravila Junija Priska: Macr., pa tudi ime dveh rastlin, namreč neke vrste grozdja: Plin., in rastline, imenovane sicer artemisia ali botrys, črna bil: Plin.

amerikánac -nca m amerikanec, nekaj, kar je po izvoru iz Amerike (trta, koruza itd.)

amethystizōn -ontis, acc. pl. -ontas, m (gr. ἀμεϑυστίζον) po barvi podoben ametistu, skoraj ametistast: carbunculus Plin. najbrž naš vijoličasti rubin.

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.

Analogieschluß, Analogieschluss, der, sklepanje po analogiji /iz podobnosti

analogize [ənǽlədžaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
tolmačiti, sklepati po analogiji (with)
skladati se

anàsōnskī -ā -ō janežev, ki diši po sladkem janežu

anbeten (beten zu) častiti, po božje častiti; (vergöttern) oboževati

anblättern eine Zeitschrift, ein Buch: malo polistati po

ancien, ne [ɑ̃sjɛ̃, ɛn] adjectif star, starodaven, starinski; nekdanji, bivši; masculin prednik; starejši po službi; star človek, starina

les anciens stari narodi (Grki, Rimljani)
coutume féminin ancienne stara navada
logement masculin ancien staro stanovanje
ancien ministre bivši minister
ancien combattant bivši bojevnik, udeleženec vojne
il est mon ancien on je po službi starejši kot jaz
respect masculin pour les anciens spoštovanje do starejših
acheter un meuble ancien kupiti starinsko pohištvo

Ancōn¹ -ōnis, f: Ci. ep., Cat., Iuv., Plin., Sil., nav. (iz acc. Ἀγκῶνα) Ancōna -ae, f: Ci. ep., C., L. idr. (Ἀγκών; ἀγκών = laket, kljuka) Ankon ali Ankona, picensko mesto na vzhodni obali Italije (zdaj Ancona); v besedni igri: Cingulum (mesto in pas) tenemus, Anconem (mesto in kljuko; prim. ancōn 1. d) amisimus Ci. ep. Od tod subst. Ancōnitānus -ī, m Ankonec, po rodu iz Ankone: Ci.

anderenteils po drugi strani

andererseits po drugi strani, po drugi plati

andernteils po drugi plati

anderseits po drugi strani/plati

anegación ženski spol po-, u-topitev; poplava

anelare

A) v. intr. (pres. anēlo)

1. knjižno sopsti, sopihati:
anelava per la gran corsa sopihal je zaradi hudega teka

2. pren. težiti za čim, hlepeti, hrepeneti po čem:
anelare alla libertà hrepeneti po svobodi

B) v. tr.

1. pesn. dajati iz sebe

2. pren. hlepeti, hrepeneti:
anelare la liberazione hrepeneti po osvoboditvi

anglice [ǽŋglisi] prislov
po angleško