Franja

Zadetki iskanja

  • toc2 [tɔk] masculin imitacija, posnetek kakega dragocenega (starega) predmeta; kič; adjectif, populaire grd, kičast, neokusen

    bijou masculin en toc imitiran, kičast nakit
    c'est du toc! to je imitacija! to je kič!
    ça fait toc! c'est toc! to je kičasto!
  • tomber1 [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

    tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
    il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
    il tombe à seaux lije kot iz škafa
    sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
    sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
    la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
    les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
    tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
    avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
    faire tomber podreti na tla, prevrniti
    faire tomber les difficultés odstraniti težave
    faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
    laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
    faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
    tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
    tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
    tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
    tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
    tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
    tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
    cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
    tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
    tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
    tomber en démence zblazneti
    tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
    tomber en disgrâce priti v nemilost
    tomber en faute pogrešiti
    tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
    tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
    tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
    tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
    tomber juste o pravem času, ravno prav priti
    tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
    tomber malade zboleti
    tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
    tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
    tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
    tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
    tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
    tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
    ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
    tomber à la renverse pasti vznak
    tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
    cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
    tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
    tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
    tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
    tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
    cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke
  • toujours [tužur] adverbe vedno, še vedno; zmeraj, stalno, neprestano; vsaj; vendar

    comme toujours kot vedno
    depuis toujours (že) od nekdaj
    toujours plus ... toujours moins vedno bolj (več) ... vedno manj
    toujours plus nombreux vedno, vse številnejši
    pour toujours za vedno
    il n'est toujours pas parti še vedno ni odpotoval
    le public de toujours vedno ista publika
    cause toujours! kar govôri!
    (familier) il peut toujours courir, se fouiller ... naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dobil (dosegel, ne bo uspel)
    toujours est-il que ... vendarle, vsekakor je gotovo (drži), da ...
    personne ne voulait y croire, toujours est-il que c'est arrivé nihče ni hotel tega verjeti, a se je vendarle zgodilo
    c'est toujours ça, c'est toujours autant de pris vsaj to
    il a pris une seule truite; c'est toujours ça! ujel je eno samo postrv; vsaj to!
    Qui a dit cela? - Ce n'est pas moi, toujours! Kdo je to rekel? - Jaz pač (vsekakor) ne!
  • toupet [tupɛ] masculin čop (las), lasje na čelu; figuré (nesramna) predrznost

    quel toupet! kakšna predrznost!
    toupet de cheveux šop las
    (familier) avoir du toupet biti (nesramno) predrzen
    il a eu le toupet de me dire ça predrznil se je, reči mi to
    il ne manque pas de toupet predrznosti mu ne manjka
  • traîner [trɛne] verbe transitif vleči (za seboj), vlačiti; vleči (koga kam); zavlačevati

    traîner après soi vleči za seboj, s seboj
    traîner la jambe, la patte s težavo hoditi
    traîner les pieds vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
    il me traîne à des réunions fastidieuses vlači me na doigočasne sestanke
    il traîne cette maladie depuis trois ans že tri leta prenaša to bolezen
    traîner ses mots, sur les mots počasi govoriti
    traîner quelqu'un dans la boue (figuré) vleči koga po blatu, blatiti koga
    traîner les choses en longueur zavlačevati stvari
    traîner un boulet (figuré) imeti neprijetno obveznost, ki se je ne moremo znebiti; verbe intransitif vleči se; dolgo trajati; iti prepočasi, zaostajati, kasneti; počasi delati; péjoratif potepati se, pohajkovati, postopati, vlačiti se; biti v neredu, razmetan
    traîner par terre vleči se po tleh
    traîner dans les rues postopati po ulicah
    des papiers traînent sur son bureau papirji so razmetani, v neredu na njegovi pisalni mizi
    cela traîne en longueur to se zelo vleče
    ça traîne partout to je že obrabljeno, premlačeno
    ça n'a pas traîné! to je bilo hitro narejeno!
    faire traîner quelque chose zavlačevati kaj
    ne traîne pas en rentrant de l'école! ne bodi počasen, ko se vračaš iz šole!
    le travail presse, il ne s'agit plus de traîner delo pritiska, ne smemo večbiti počasni (»mečkati«)
    depuis qu'il a été opéré, il traîne odkar je bil operiran, si ne more opomoči
    se traîner vleči se s težavo naprej
    se traîner par terre plaziti se po tleh
  • tripe [trip] féminin (navadno pluriel čreva) (živalska, familier človeška); drobovje

    des tripes vampi (jed)
    ça vous prend aux tripes (figuré) to vam gre na jetra
    avoir la tripe républicaine biti republikanec do zadnje kaplje krvi
    vomir, rendre tripes et boyaux bljuvati, bruhati, kozlati
  • tripette [tripɛt] féminin

    ça ne vaut pas tripette to ni vredno piškavega oreha
  • trotte [trɔt] féminin precej dolga pot (ki jo je treba prehoditi)

    tout d'une trotte brez postanka
    aller d'ici chez vous, ça fait une jolie trotte! iti peš od tod do vašega doma, to je lep kos poti!
  • trotter [trɔte] verbe intransitif (konj) iti v drncu; hitro iti (z majhnimi koraki); štopicati, drobiti (korake)

    ça me trotte dans la tête, dcns la cervelle to mi hodi po glavi
    (populaire) se trotter popihati jo, zbežati
  • trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

    se trouver nahajati se; počutiti se
    trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
    la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
    aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
    il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
    où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
    y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
    je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
    ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
    comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
    je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
    je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
    il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
    (familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
    je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
    se trouver bien dobro se počutiti
    la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
    se trouver mal omedleti, onesvestiti se
    se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
    je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
    il se trouve que ... pripeti se, da ...
    il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
    si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
    se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
    il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
    (populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
    je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval
  • truc [trük] masculin, familier spretnost, spreten prijem, trik, zvijača, zvijačen prijem; oné, onegá

    comment ça s'appelle, ce truc-là? kako se imenuje onè?
    avoir, connaître le truc biti spreten, spoznati se v čem
  • ici, y , (pogosto)

    tu in (ali pa)
    tam çà et là, ici et là, par-ci, par-là (tudi časovno)
    od tu naprej à partir d'ici
    do tu sem jusqu'ici
    od tu sem je suis d'ici
    tu sem me voici, me voilà
    tu notri (zgoraj) là-dedans (làhaut)
    tu sem in tu ostanem j'y suis, j'y reste
    tu počiva ici repose, ci-gît
  • tuile [tɥil] féminin (strešna) opeka; familier neprijetno presenečenje, nesreča, smola

    tuile ronde žlebnik, žlebnjak
    toit masculin de tuiles streha iz opek
    ça, c'est une tuile! to je smola!
    cette maladie, quelle tuile! ta bolezen, kakšna katastrofa!
    recevoir une tuile (familier, figuré) dobiti eno po glavi
    tuile faîtière slemenjak
  • univerzitéten de (la) universidad; universitario

    univerzitetno mesto ciudad f universitaria
    univerzitetno poslopje (edificio m de la) universidad f
    univerzitetni, -a profesor, -ica catedrático m, -ca f de universidad
  • vache [vaš] féminin krava; kravje usnje; kravje meso; populaire policajc, zlobna oseba; zelo debela ženska; adjectif lopovski, podel, strog, grd; (= vache à eau) platneno vedro (tabornikov)

    lait masculin de vache kravje mleko
    vache laitière krava mlekarica
    vache à lait molzna krava (tudi figuré)
    traire les vaches molsti krave
    vache marine mrož, morska krava
    ça lui va comme un tablier à une vache to mu pristoji kot kravi sedlo
    donner des coups de pied en vache hinavsko ravnati s kom
    manger de la vache enragée stradati, živeti v hudem pomanjkanju
    montagne féminin à vache za vzpon lahka, nestrma gora
    parler français comme une vache espagnole lomiti (slabo govoriti) francoščino
  • valdē, adv. s komp. valdius in superl. valdissimē (sinkop. iz validē : validus)

    1. zelo, hudo, močno, silno: Pl., N., Cat., Plin. iun., Q. idr., valde alicui arridere Ci., nimis valde laudare Ci., valde (težko) exspectare Ci., novit me valdius (bolje) ipso H., valdissime (prav zelo) diligere Sen. ph., valde magnus, valde lenis Ci., valde bene, valde graviter, valde vehementer, valde multum Ci.; podvojeno valde valde: Eccl.

    2. v krepko pritrjujočem odgovoru da, da!, seveda!, kajpada!, točno tako!, prav gotovo!, zagotovo!: CA. Meam tu amicam vendidisti? BA. Valde: viginti minis Pl.
  • valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

    valoir cher, pas cher biti drag, poceni
    valoir son pesant d'or biti zlata vreden
    valoir son prix biti vreden svoje cene
    ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
    faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
    se faire valoir uveljaviti se
    il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
    ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
    valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
    allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
    ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
    autant vaudrait bilo bi tudi primerno
    la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
    à valoir sur na račun
    verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
    vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó
  • velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

    doux comme du velours mehek ko žamet
    velours de coton velvet
    velours côtelé rebrasti žamet
    des yeux de velours žametne oči
    patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
    faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
    la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
    marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
    ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
    jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
    (théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji
  • vendre* [vɑ̃drə] verbe transitif proda(ja)ti

    à vendre na prodaj
    vendre cher, pas cher, à crédit, au comptant, à perte, avec profit prodati drago, poceni, na up, za gotovino, z izgubo, z dobičkom
    vendre en gros et au détail, au rabais, en réclame, en solde prodajati na debelo in na drobno, s popustom, za reklamno ceno, razprodajati
    vendre à tout prix, au prix coûtant, (à) bon marché prodati za vsako ceno, za lastno ceno, poceni
    vendre aux enchères prodati na dražbi
    vendre à la ferraille prodati za staro železo
    vendre à l'étranger audessous du prix national prodajali v tujini ceneje kot doma
    vendre sa conscience prodati se, odreči se poštenju
    vendre ses père et mère lastne starše prodati, biti brez vesti
    vendre la peau de l'ours (figuré) razpolagati s stvarjo, ki je še nimamo
    vendre quelqu'un izdati koga
    vendre la mèche izdati skrivnost
    vendre chèrement sa vie; sa peau umreti po srditem boju, odporu
    se vendre proda(ja)ti se
    ça se vend comme des petits pains to gre zelo dobro v prodajo, to gre za méd
    se vendre à l'occupant prodati se okupatorju
  • vesti-spica -ae, f (vestis in speciō -ere) nadzornica obleke, oblačilna nadzornica: novi non inscitulam ancillulam, vestrae hic erae vestispicam Afr. fr., sic dicta vestis[pi]ca, quae vestem spiceret, id est videret vestem ac tueretur Varr., asturicium [indige] nonne vides ideo dici quod nasum torqueat, ut vestispicam quod vestem spiciat? Varr. fr.