Franja

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

ambitus -ūs, m (ambīre) obhod, obhajanje, in to:

1. abstr. obhod, obtek, kroženje (posebno nebesnih teles), obtok: amnis id flumen, quod circuit aliquid: nam ab ambitu amnis Varr., stellarum rotundi ambitūs Ci., ceterorum siderum ambitūs Ci., cum se octo ambitus (osmerica planetov) confectis suis cursibus ad idem caput rettulerint Ci., longus saeculorum amb. T.

2. occ.
a) konkr. krivina, ovinek: properantis aquae per amoenos ambitus agros H., mutuo ambitu corpora alligata Petr. v medsebojnem objemu, molli ambitu Sen. tr., secretiore ambitu (namreč polžastih stopnic) Plin. iun.
b) pren. α) = ambages, ovinek, ovinkarjenje, pripovedovanje po ovinkih (na dolgo in široko): multos ambitus fecerim, si omnia exsequi velim L. moral bi zelo okolišiti (iti po ovinkih). β) opis: aliquid per ambitum verborum enuntiare Suet.
c) sinekdoha rob, o(b)krajek: extremitatem caeli rotundo ambitu circumicere Ci., extremus ambitus campi T., cincto ratibus ambitu T., amb. parmae Plin., folia sunt... serrato ambitu Plin., sol fulgido ambitu Lamp. z bleščečim sijem; poseb. ozek prostor obhod ali obhodna pot (ob zidu) okrog hiše: amb. aedium Tab. XII ap. Varr., Ci., P. F.; okrog grobišča: Paul. (Dig.).
č) obseg, obsežnost: (muri) ambitus CCCLVI stadia amplectitur Cu., castra lato ambitu T., amb. urbium Q., Asiae Plin., explicari per omnem terrarum et caeli ambitum Suet., per ambitum capitis Macr. okrog glave; tudi o času: est (aliquis aetatis orbis), qui totam pueritiam ambitu suo astringit Sen. ph.
d) pren. gram. od Ciceronovega časa ambitus verborum ali verborum ambitus ali samo ambitus (= περίοδος) sestava, perioda v govoru: Q., ambitus verborum, si sic περίοδον appellari placet, erat apud illum contractus Ci.; toda v navadni govorici je ambitus verborum ali orationis obseg besed ali govora, s katerim se sploh kaj opisuje, očrt: genera, quae possunt... ambitu verborum facile copulari Col., quam angusto ambitu orationis amplectatur (dicta factaque clarorum victorum) Val. Max., nec... ambitu rerum, sed rebus incendere Q.; v slabem pomenu ambitus verborum prazno mnogobesedje, gostobesednost: Petr.

3. (le v slabem pomenu; prim. ambitio) protizakonit obhod kandidatov za častne službe, prikupovanje (dobrikanje) kandidatov za častne službe, izpodlezovanje častnih služb: legem de ambitu tuli Ci., causam de ambitu dixerunt Ci., ipsi erant ambitūs condemnati Ci., ambitūs alterum accusare Ci., de ambitu postulare aliquem Ci., effusae ambitūs largitiones N. podkupovanje za dosego častnih služb, ambitūs Pompeiā lege damnatos restituit C., de ambitu ad populum latum L.; ambitus suffragiorum T. izpodlezovanje glasov.

4. pren.
a) pretirano hlepenje po priljubljenosti (prikupovanje), sploh pretirano hlepenje po čem, poganjanje (prizadevanje) za kaj, spletke, kovarstvo: multa adversus ambitum... constituta T., dux pecuniosus et gratiā subnixus per ambitum T. od svojega prikupovanja priljubljen, ne hoc munus meum ambitu corrumperetur Plin. iun.; uxor magno ducta ambitu Sen. ph. po dolgem snubljenju; uxorius ambitus T. spletke; z objektnim gen.: ne quis id ambitu valuisse claritatis e familia putet Plin., ambitu remanendi aut eundi (sc. in provinciam) T. prizadevanje za ostanek ali odhod; od tod tudi = preobzirno ravnanje, obzirnost, obzirna prizanesljivost, obzirna priprošnja, priporočilo, zagovor, pristranskost, pristrastje: largiendo, ambitu infimos manipularium iuvando T., iudicum ambitu evaserat T. po pristranskosti, nihil ambitu nec potestate senatus opus esse T.
b) častilakomnost, častihlepnost: relinquite ambitum: tumida res est, vana, ventosa Sen. ph., caret ambitu: ideo se equestri gradu tenuit, cum facile posset ascendere altissimum Plin. iun., pessimi affectus, in quibus sunt... cupiditas, spes, ambitus Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: est non numquam pravus hic ambitus (iudicibus), adversus amicos aut pro his, quibuscum simultates gerant, pronuntiandi Q., proprio quodam intellegendi ambitu Q. z nekakšno nečimrno zavestjo svoje izvedenosti, Samnitium, gens aureis et argenteis armis... usque ad ambitum armata Fl., ambitus funeris Prud. (prim. funerum nulla ambitio T.).

āmēns -entis (= qui a mente discedit Varr.) brezumen, nespameten, brez glave, (ves) iz sebe, omamljen, zmeden, (kakor) besen: pater amens, qui odisset eum sine causa, quem procrearat Ci., arma amens capio V., lugubris et amens... totum percensuit orbem O., quo (in vico) amens, agitantibus furiis sororis ac viri, Tullia per patris corpus carpentum egisse fertur L., homo audacissimus atque amentissimus Ci.; z abl.: amens metu, terrore, invidiā, vino L., aspectu V., dolore O., caeli divisis partibus Lucr., periculi magnitudine Cu.; s pleonastičnim loc.: amens animi V.; kot subst. masc. = nespametnež, blaznež: erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. kazalo bi na blaznost, amentis est superstitione praeceptorum contra rationem causae trahi Q.; met. o abstr. kot vzrok ali učinek amentiae brezsmiseln, nesmiseln, nespameten: furor Cat., ira Sen. ph., impetus, metus Lucan., terror Cl., nihil hoc amentius dicitur Ci., amentissimum consilium Ci. ep.

amerikanizirati glagol
(o prenosu ameriških značilnosti) ▸ amerikanizál, amerikanizálódik
Imamo fante, ki so ali pa še živijo v ZDA in so se amerikanizirali. ▸ Vannak olyan srácok, akik az USA-ban éltek vagy még mindig ott élnek, és amerikanizálódtak.
Z rock glasbo so amerikanizirali večji del sveta, ki bi bil brez ameriške kulture dolgočasen. ▸ A rockzene amerikanizálta a világ nagy részét, amely unalmas lenne az amerikai kultúra nélkül.

ameuter [amöte] verbe transitif zbrati v gručo, množico; skupaj zbobnati; naščuvati; povezati skupaj (pse)

ameuter le peuple contre quelqu'un zbrati in naščuvati ljudstvo proti komu
les cris ameutèrent les passants kriki so povzročili zgrinjanje mimoidočih ljudi
la foule s'est ameutée pour empêcher l'arrestation des étudiants množica ljudi se je nabrala (zgrnila), da bi preprečila aretacijo študentov

amiss¹ [əmís] prislov
narobe, napak, slabo

to come amiss biti nezaželen
to do (ali deal) amiss zmotiti se
nothing comes amiss to him vse mu prija
it would not be amiss for you ne bi vam škodovalo
to take amiss zameriti
nothing comes amiss to a hungry stomach lačnemu vse diši
there's something amiss with him nekaj z njim ni v redu
it turned out amiss slabo se je končalo

ammennicolo m

1. pretveza:
trova mille ammennicoli per non pagare vse mogoče pretveze najde, da ne bi plačal

2. malenkost

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

amortizirati glagol
1. (o sili ali sunku) ▸ csillapít, enyhít, tompít, felfogNa kopito smo dodali plastično peto, ki delno amortizira udarce ob tla. ▸ A patára egy műanyag sarkat illesztettünk, amely részben felfogja a járás során keletkező ütéseket.Imejte kakovostne in udobne tekaške copate, ki so vam prav, dobro podpirajo nogo in amortizirajo. ▸ Legyen jó minőségű, kényelmes futócipője, amely jól alátámasztja és védi a lábat.

2. (omiliti) ▸ csillapít, enyhít
In velika mesta nekako amortizirajo vse grozne stvari. ▸ És a nagyvárosok valahogy enyhítik az összes szörnyűséget.
Koalicija s kakšno pomladansko stranko bi bila težja, bi pa najbrž amortizirala precej napetosti v državi. ▸ A koalíció valamely tavaszi párttal nehezebben jött volna létre, de minden bizonnyal sok feszültséget enyhített volna az országban.

3. finance (odpisati vrednost) ▸ amortizál, értékcsökkent, leírKnjigovodsko lahko računalniško opremo amortiziramo v petih letih. ▸ A könyvelésnél a számítógépes felszerelést öt éven belül leírhatjuk.
Zemljišča imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti in se zato ne amortizirajo. ▸ A földterületek hasznos élettartama általában korlátlan, ezért nem amortizálódnak.

4. (o povrnitvi vložka) ▸ megtérül, amortizálDoplačilo 3282 evrov amortizirate že s 50.000 prevoženimi kilometri. ▸ A 3.282 euró kiegészítő összeg már 50.000 megtett kilométernél megtérül.
Vsak učbenik naj bi veljal vsaj tri leta, da se nekako amortizira, saj enoletna izposoja znaša tretjino cene novega učbenika. ▸ Legalább három évig hatályosnak kellene lenni minden tankönyvnek, hogy valahogy megtérüljön az ára, hiszen az egyéves kölcsönzési díj az új tankönyv árának egyharmadát teszi ki.

amour [amur] masculin ljubezen, zaljubljenost, strast; ljubček, -ica, srček; amor(ček); pluriel ljubezni, ljubezenske dogodivščine

amour de la patrie, de la liberté, du prochain ljubezen do domovine, do svobode, do bližnjega
amour libre, platonique, maternel svobodna, platonična, materinska ljubezen
amour de la vérité, de la nature, des voyages resnicoljubnost, ljubezen do narave, do potovanja
déclaration féminin d'amour lettre féminin d'amour, mariage masculin d'amour ljubezenska izjava, ljubezensko pismo, poroka iz ljubezni
amour de soi samoljubje
par amour de zaradi, zavoljo
pour l'amour de vous vam na ljubo, zaradi vas
pour l'amour de Dieu za božjo voljo
les amours de la jeunesse mladostne ljubezni
petit amour putto, kip ali podoba golega otročička
un amour d'enfant, de petit chapeau srčkan otrok, klobuček
avoir l'amour de son métier ljubiti svoj poklic
écris-moi, mon amour! piši mi, ljubi(a) moj(a)!
elle est jolie comme un amour je zelo ljubka
vous seriez un amour si ... bili bi zelo ljubeznivi, če ...
faire l'amour ljubiti se, spolno občevati
filer le parfait amour uživati neskaljeno ljubezen
on revient toujours à ses premières amours (proverbe) stara ljubezen ne zarjavi

analecta -ae, m (iz gr. ἀναλέγω) pobiralec drobtin, drobtinar, suženj, ki je pri pojedinah spravljal ostanke jedi in kar je padlo z mize: Mart. (pri katerem berejo drugi analecta -ōrum, n = τὰ ἀνάλεκτα drobtine); analectae Sen. ph. šalj. dvosmiselno „drobtinarji“ = ki naj bi zbirali odpadle drobtine in odpadle verze.

anarhičnost samostalnik
(kaos) ▸ anarchikusság
Film je posnet preveč akademsko, da bi ustvaril občutek anarhičnosti, ki je značilen za te komedije. ▸ A film túl akadémikusan készült ahhoz, hogy az ezekre a komédiákra jellemző anarchikusság érzését keltse.
Einstein je bil s svojimi razmršenimi lasmi in iztegnjenim jezikom simbol anarhičnosti in svobodomiselnosti v znanosti. ▸ Einstein rakoncátlan hajkoronájával és kiöltött nyelvével az anarchikusságot és a szabad gondolkodást jelképezte a tudományban.

anche cong.

1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

ancora

A) avv.

1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
stava ancora dormendo spal je še

2. (doslej, za zdaj) še:
non è ancora pronto ni še nared

3. (takrat, tedaj) še:
io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok

4. še, spet:
proverò ancora bom še poskusil

5. (označuje dodatek) še:
ne vuoi ancora un po'? bi še malo?

B) cong. še, celo:
tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši

andare^*

A) v. intr. (pres. vado, vō)

1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!

2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč

âne [ɑn] masculin osel; figuré bedak

à dos d'âne na oslu
dos masculin d'âne vzboklina na cesti
en dos d'âne koničast, koničasto obokan
têtu comme un âne trmast ko osel
bonnet masculin d'âne papirnata čepica z dolgimi ušesi, ki jo morajo v svojo sramoto nositi leni učenci
pont masculin aux ânes oslovski most
c'est l'âne du moulin to je grešni kozel
il bride l'âne par la queue on nadene brzdo konju na rep, figuré se loti stvari na nepravem koncu
faire l'âne pour avoir du son neumnega se narediti, da bi kaj zvedeli

anéantir [aneɑ̃tir] verbe transitif uničiti, ugonobiti; pobiti (sovražnika); odpraviti, iztrebiti (navado); izčrpati, utruditi

s'anéantir zrušiti se, razpasti (v nič), izginiti
cette nouvelle m'a anéanti ta novica me je uničila
je suis anéanti tak sem, kot da bi me kdo po glavi udaril
le projet s'est anéanti dans l'oubli načrt se je razblinil v nič

anfangen^*

1. (beginnen) začeti, začenjati (intransitiv se)

2. (zustande bringen) uspeti (wie hast du das angefangen kako ti je uspelo), (anstellen) narediti, početi, etwas geschickt/schlau anfangen spretno, prebrisano se česa lotiti; etwas anfangen können mit potrebovati, prav priti (X mi pride prav); nichts anfangen können mit : ich kann damit nichts anfangen ne vem, kaj naj bi s tem (počel)

anheischig: sich anheischig machen ponujati se (za, da bi)