Franja

Zadetki iskanja

  • povíšati elevar ; (cene, plače) aumentar ; (v službi) promover, ascender

    povišati se za 5 % aumentar(se) en un cinco por ciento
    povíšana temperatura (med) fiebre f ligera
  • pozneje später; nachher, hinterher; (naknadno) nachträglich
    5/20 let pozneje 5/20 Jahre danach/später/nachher
    čim pozneje spätestmöglich
    ne pozneje kot nicht später als, allerspätestens (am 5./um 5 Uhr)
    nach- (naročiti nachbestellen, praznovati nachfeiern, napisati nachschreiben, priti nachkommen, zgraditi nachbauen)
    obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten
  • prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

    1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

    2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
    a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
    b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
    c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.
  • précis, e [presi, z] adjectif točen, natančen, jasen; določen; jedrnat

    calcul masculin précis točen izračun
    à 5 heures précises točno ob petih
    donner des instructions précises dati natančna navodila
  • pred (krajevno) delante de ; (v navzočnosti od) ante, en presencia de

    pred vratmi delante de la puerta
    pred menoj ante mí en mi presencia
    pred sodnikom ante el juez
    imeti pred seboj tener delante (de sí)
    predvsem sobre todo
    imeti prednost pred kom preceder a alg; (časovno) antes de; con anterioridad a
    pred odhodom antes de la partida, antes de partir
    pred časom (predčasno) antes de la hora, demasiado temprano; fig prematuramente
    5 minut pred 12. uro las doce menos cinco
    pred kratkim hace poco
    pred enim tednom, pred tednom dni hace ocho días
    pred 14 dnevi hace quince días
    pred potekom enega tedna (14 dni) antes de ocho (quince) días
  • premieren pridevnik
    1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutató
    premierna uprizoritevkontrastivno zanimivo színházi bemutató, kontrastivno zanimivo színházi premier, kontrastivno zanimivo vetítés kezdete
    premierno predvajanje ▸ bemutató, kontrastivno zanimivo filmpremier
    premierna projekcija ▸ premiervetítés
    premierna predstavitev ▸ bemutató
    premierni nastopkontrastivno zanimivo bemutató előadás, kontrastivno zanimivo ősbemutató előadás
    premierna izvedba ▸ bemutató
    premierna predstava ▸ bemutató előadás, ősbemutató előadás
    premierni koncert ▸ ősbemutató koncert
    Nadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
    Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
    Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

    2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, első
    premierna lovorika ▸ első győzelem
    premierna sezona ▸ bemutatkozó idény
    premierna dirka ▸ bemutatkozó verseny
    premierna zmaga ▸ első győzelem
    premierne stopničke ▸ első dobogós helyezés
    premierni nastop ▸ bemutatkozó fellépés
    Severni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
    Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
    Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
    Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

    3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
    Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
    Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
    Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.
  • prezgódaj prematuramente

    priti 5 minut prezgodaj llegar cinco minutos antes de la hora
    prezgodaj umreti morir prematuramente
  • pri|ti2 (-de) gehen, kommen (na 1 kg pride 5 kosov je kg gehen /kommen 5 Stück); cena: kosten (koliko pride X? was kostet X?)
  • procént percent; per cent; percentage

    100-procentno one hundred per cent
    5% five per cent
    po 10% at ten (10) per cent
    0.5% half of one per cent, half a per cent
  • prolytae -ārum, m (gr. *προλύται) prolíti = pravniki v 5. letu svojega študija: Dig.
  • próximo bližnji, najbližji; prihodnji

    el mes próximo prihodnji mesec
    el 5 próximo pasado 5. preteklega meseca
    la semana próxima pasada (pasada la próxima semana) pretekli teden; teden po prihodnjem tednu
    próximo a la casa v bližini hiše
    próximo a morir smrti blizu
    de próximo prihodnjič, v kratkem, kmalu
    está próximo un aumento de precio zvišanje cene je na vidiku
    la casa está próxima hiša je čisto v bližini
  • prsténak -nka m
    1. prstanček
    2. bot. njivska pasja kanzilica
    3. gl. prsten 5.
  • put down

    1. prehodni glagol
    položiti, postaviti dol (npr. orožje); odložiti, pripeljati koga do kam; ukletiti, spraviti v klet; odstraniti koga (v službi), ponižati, odvzeti (komu oblast); zapreti komu usta, zavezati jezik; zadušiti, zatreti (upor); prenehati (z nepravilnostmi)
    narečno ubiti (žival)
    britanska angleščina odreči se čemu; napisati
    ekonomija (to) napisati, dati na račun koga, vknjižiti (to put s.th. down to s.o.'s account)
    ekonomija znižati (cene), zmanjšati (stroške); vpisati, zapisati koga (for za; put me down for £ 5)
    pripisati komu kaj (I put it down to his inexperience to pripisujem njegovi neizkušenosti)
    smatrati, meniti (as, for; I put him down as a fool menim, da je bedak)

    2. neprehodni glagol
    aeronavtika spustiti se

    to put one's foot down odločno nastopiti proti čemu
  • quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

    1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

    2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.
  • quīncūnciālis -e (quīncūnx)

    1. imajoč pet dvanajstin (dvanajstdelne) celote, npr. čevlja = petpalčen, peteropalčen: magnitudo Plin. velikost 5/12 čevlja = 5 palcev visoka.

    2. (za)sajen v obliki petice na kocki (v obliki kobrskega peteroočja; gl. quīncunx): ratio ordinum (drevesnih vrst) Plin.
  • quīnc-unx, m (quīnque in uncia)

    1. pet dvanajstin (unciae) kake (dvanajstdelne) celote, npr.: quincunx hereditatis Plin. iun. 5/12 dediščine; kot novec = 5/12 asa, 5 uncij (unč): si de quincunce remota est uncia H.; kot utež = 5/12 funta: myrrhae croci quincunx, amomi pondo quadrans Col.; kot mera
    a) tekočinska = 5/12 sekstarija, 5 kozarcev: quincunces post decem peractos Mart.
    b) površinska = 5/12 orala: Col.; kot obrestna mera = 5/12 odstotka (od 12/12): nummi, quos hic quincunce modesto nutrieras Pers.; v apoz. poleg usurae: quincunces usuras spopondit Dig.

    2. metaf. petica na kocki, „kobrsko peteroočje“
    * *
    *
    * *;
    od tod oblika petice na kocki (oblika kobrskega peteroočja), v kateri so sadili drevesa in zasajali kole v naslednjem vrstnem redu:
    * * * * *
    * * * *
    * * * * *
    * * * *
    * * * * *,
    in quincuncem navzkriž(em), križem(a), v poševni črti, poševno, diagonalno: Col., arbores in quincuncem serere Varr., directi in quincuncem ordines (sc. arborum) Ci., obliquis ordinibus in quincuncem dispositis C., quid illo quincunce speciosius Q.
  • quīnqu-ennālis -e (quīnque in annālis) petleten, peteroleten, pet let obsegajoč (trajajoč), vsako peto leto praznovan (obhajan): Varr., Plin. iun., Suet. idr., alii magistratus anni, censura quinquennalis L., quinquennale ludicrum T., quinquennalis celebritas ludorum Ci.; subst. quīnquennālis -is, m kvinkvenál, za dobo 5 let postavljen oblastnik v municipijih, za dobo 5 let postavljen predstojnik kakega svečeniškega zbora ali kake zadruge: inter ipsos decurionum quinquennales adlegit Ap.; od tod magistratus quinquennalis Ap. kvinkvenálstvo, kvinkvenálska služba (služba kvinkvenálov), kvinkvenalitéta.
  • quīnquennium -iī, n (quīnquennis) doba petih let, petletje, pet let: T., Iust., Vell. idr., quoniam ipsi quinquennium elusi essent L., censores magistratum quinquennium habento Ci., quinquennii imperium Ci. petletno, tj. na (za) pet let podeljeno poveljstvo, quinquenni consulta et decreta S. zadnjih pet let, duo, tria quinquennia O. 10, 15 let, filius quinquenni maior L. starejši od 5 let, nad 5 let star.
  • quintane [kɛ̃tan] adjectif peta

    fièvre quintane mrzlica, ki nastopa vsakih 5 dni
  • quīntārius 3 (quīntus) pet vsebujoč, peteren: numerus Vitr. = 5/6 (če se vzame število 6 za celoto), limes Hyg. ki zajema 5 centurij.