toc2 [tɔk] masculin imitacija, posnetek kakega dragocenega (starega) predmeta; kič; adjectif, populaire grd, kičast, neokusen
bijou masculin en toc imitiran, kičast nakit
c'est du toc! to je imitacija! to je kič!
ça fait toc! c'est toc! to je kičasto!
Zadetki iskanja
- tomber1 [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)
tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke - toujours [tužur] adverbe vedno, še vedno; zmeraj, stalno, neprestano; vsaj; vendar
comme toujours kot vedno
depuis toujours (že) od nekdaj
toujours plus ... toujours moins vedno bolj (več) ... vedno manj
toujours plus nombreux vedno, vse številnejši
pour toujours za vedno
il n'est toujours pas parti še vedno ni odpotoval
le public de toujours vedno ista publika
cause toujours! kar govôri!
(familier) il peut toujours courir, se fouiller ... naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dobil (dosegel, ne bo uspel)
toujours est-il que ... vendarle, vsekakor je gotovo (drži), da ...
personne ne voulait y croire, toujours est-il que c'est arrivé nihče ni hotel tega verjeti, a se je vendarle zgodilo
c'est toujours ça, c'est toujours autant de pris vsaj to
il a pris une seule truite; c'est toujours ça! ujel je eno samo postrv; vsaj to!
Qui a dit cela? - Ce n'est pas moi, toujours! Kdo je to rekel? - Jaz pač (vsekakor) ne! - toupet [tupɛ] masculin čop (las), lasje na čelu; figuré (nesramna) predrznost
quel toupet! kakšna predrznost!
toupet de cheveux šop las
(familier) avoir du toupet biti (nesramno) predrzen
il a eu le toupet de me dire ça predrznil se je, reči mi to
il ne manque pas de toupet predrznosti mu ne manjka - traîner [trɛne] verbe transitif vleči (za seboj), vlačiti; vleči (koga kam); zavlačevati
traîner après soi vleči za seboj, s seboj
traîner la jambe, la patte s težavo hoditi
traîner les pieds vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
il me traîne à des réunions fastidieuses vlači me na doigočasne sestanke
il traîne cette maladie depuis trois ans že tri leta prenaša to bolezen
traîner ses mots, sur les mots počasi govoriti
traîner quelqu'un dans la boue (figuré) vleči koga po blatu, blatiti koga
traîner les choses en longueur zavlačevati stvari
traîner un boulet (figuré) imeti neprijetno obveznost, ki se je ne moremo znebiti; verbe intransitif vleči se; dolgo trajati; iti prepočasi, zaostajati, kasneti; počasi delati; péjoratif potepati se, pohajkovati, postopati, vlačiti se; biti v neredu, razmetan
traîner par terre vleči se po tleh
traîner dans les rues postopati po ulicah
des papiers traînent sur son bureau papirji so razmetani, v neredu na njegovi pisalni mizi
cela traîne en longueur to se zelo vleče
ça traîne partout to je že obrabljeno, premlačeno
ça n'a pas traîné! to je bilo hitro narejeno!
faire traîner quelque chose zavlačevati kaj
ne traîne pas en rentrant de l'école! ne bodi počasen, ko se vračaš iz šole!
le travail presse, il ne s'agit plus de traîner delo pritiska, ne smemo večbiti počasni (»mečkati«)
depuis qu'il a été opéré, il traîne odkar je bil operiran, si ne more opomoči
se traîner vleči se s težavo naprej
se traîner par terre plaziti se po tleh - tripe [trip] féminin (navadno pluriel čreva) (živalska, familier človeška); drobovje
des tripes vampi (jed)
ça vous prend aux tripes (figuré) to vam gre na jetra
avoir la tripe républicaine biti republikanec do zadnje kaplje krvi
vomir, rendre tripes et boyaux bljuvati, bruhati, kozlati - tripette [tripɛt] féminin
ça ne vaut pas tripette to ni vredno piškavega oreha - trotte [trɔt] féminin precej dolga pot (ki jo je treba prehoditi)
tout d'une trotte brez postanka
aller d'ici chez vous, ça fait une jolie trotte! iti peš od tod do vašega doma, to je lep kos poti! - trotter [trɔte] verbe intransitif (konj) iti v drncu; hitro iti (z majhnimi koraki); štopicati, drobiti (korake)
ça me trotte dans la tête, dcns la cervelle to mi hodi po glavi
(populaire) se trotter popihati jo, zbežati - trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)
se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval - truc [trük] masculin, familier spretnost, spreten prijem, trik, zvijača, zvijačen prijem; oné, onegá
comment ça s'appelle, ce truc-là? kako se imenuje onè?
avoir, connaître le truc biti spreten, spoznati se v čem - tù ici, y , (pogosto) là
tu in (ali pa)
tam çà et là, ici et là, par-ci, par-là (tudi časovno)
od tu naprej à partir d'ici
do tu sem jusqu'ici
od tu sem je suis d'ici
tu sem me voici, me voilà
tu notri (zgoraj) là-dedans (làhaut)
tu sem in tu ostanem j'y suis, j'y reste
tu počiva ici repose, ci-gît - tuile [tɥil] féminin (strešna) opeka; familier neprijetno presenečenje, nesreča, smola
tuile ronde žlebnik, žlebnjak
toit masculin de tuiles streha iz opek
ça, c'est une tuile! to je smola!
cette maladie, quelle tuile! ta bolezen, kakšna katastrofa!
recevoir une tuile (familier, figuré) dobiti eno po glavi
tuile faîtière slemenjak - univerzitéten de (la) universidad; universitario
univerzitetno mesto ciudad f universitaria
univerzitetno poslopje (edificio m de la) universidad f
univerzitetni, -a profesor, -ica catedrático m, -ca f de universidad - vache [vaš] féminin krava; kravje usnje; kravje meso; populaire policajc, zlobna oseba; zelo debela ženska; adjectif lopovski, podel, strog, grd; (= vache à eau) platneno vedro (tabornikov)
lait masculin de vache kravje mleko
vache laitière krava mlekarica
vache à lait molzna krava (tudi figuré)
traire les vaches molsti krave
vache marine mrož, morska krava
ça lui va comme un tablier à une vache to mu pristoji kot kravi sedlo
donner des coups de pied en vache hinavsko ravnati s kom
manger de la vache enragée stradati, živeti v hudem pomanjkanju
montagne féminin à vache za vzpon lahka, nestrma gora
parler français comme une vache espagnole lomiti (slabo govoriti) francoščino - valdē, adv. s komp. valdius in superl. valdissimē (sinkop. iz validē : validus)
1. zelo, hudo, močno, silno: Pl., N., Cat., Plin. iun., Q. idr., valde alicui arridere Ci., nimis valde laudare Ci., valde (težko) exspectare Ci., novit me valdius (bolje) ipso H., valdissime (prav zelo) diligere Sen. ph., valde magnus, valde lenis Ci., valde bene, valde graviter, valde vehementer, valde multum Ci.; podvojeno valde valde: Eccl.
2. v krepko pritrjujočem odgovoru da, da!, seveda!, kajpada!, točno tako!, prav gotovo!, zagotovo!: CA. Meam tu amicam vendidisti? BA. Valde: viginti minis Pl. - valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati
valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó - velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")
doux comme du velours mehek ko žamet
velours de coton velvet
velours côtelé rebrasti žamet
des yeux de velours žametne oči
patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
(théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji - vendre* [vɑ̃drə] verbe transitif proda(ja)ti
à vendre na prodaj
vendre cher, pas cher, à crédit, au comptant, à perte, avec profit prodati drago, poceni, na up, za gotovino, z izgubo, z dobičkom
vendre en gros et au détail, au rabais, en réclame, en solde prodajati na debelo in na drobno, s popustom, za reklamno ceno, razprodajati
vendre à tout prix, au prix coûtant, (à) bon marché prodati za vsako ceno, za lastno ceno, poceni
vendre aux enchères prodati na dražbi
vendre à la ferraille prodati za staro železo
vendre à l'étranger audessous du prix national prodajali v tujini ceneje kot doma
vendre sa conscience prodati se, odreči se poštenju
vendre ses père et mère lastne starše prodati, biti brez vesti
vendre la peau de l'ours (figuré) razpolagati s stvarjo, ki je še nimamo
vendre quelqu'un izdati koga
vendre la mèche izdati skrivnost
vendre chèrement sa vie; sa peau umreti po srditem boju, odporu
se vendre proda(ja)ti se
ça se vend comme des petits pains to gre zelo dobro v prodajo, to gre za méd
se vendre à l'occupant prodati se okupatorju - vesti-spica -ae, f (vestis in speciō -ere) nadzornica obleke, oblačilna nadzornica: novi non inscitulam ancillulam, vestrae hic erae vestispicam Afr. fr., sic dicta vestis[pi]ca, quae vestem spiceret, id est videret vestem ac tueretur Varr., asturicium [indige] nonne vides ideo dici quod nasum torqueat, ut vestispicam quod vestem spiciat? Varr. fr.