kàzan m (t. kazan, perz.)
1. kotel: bakarni, vojnički, rakijski kazan; kazan za pečenje rakije; parni kazan; spasti na kazan skupno se hraniti v menzi; kazan je pošao žganje je začelo teči; osjećati se kao u -u biti v hudih skrbeh
2. etn. svinjka: igrati se -a
Zadetki iskanja
- kozárec verre moški spol , gobelet moški spol
kozarec za mleko (vino) verre à lait (à vin)
kozarec marmelade pot moški spol de confiture
kozarec za vlaganje bocal moški spol (ali verre) à conserves
kozarec za žganje verre à liqueur, petit verre
piti iz kozarca boire dans un verre
pogledati pregloboko v kozarec boire un coup (ali un verre) de trop, s'enivrer - krompírjev
krompírjev cmok potato dumpling
krompírjeva juha potato soup
krompírjeva lupina skin of a potato, jacket of a potato
krompírjeva moka potato flour
krompírjev piré mashed potatoes
krompírjeva solata potato salad
krompírjev škrob potato starch
krompírjev viski potato whisky
krompírjevo žganje potato spirits pl - krompírjev de patata
krompirjeva juha (moka, žganje, solata, cmoki) sopa f (fécula f, aguardiente m, puré m, ensalada f, croquetas f pl) de patata
kromprijevi olupki mondaduras f pl (ali pellejos m pl) de patata - kúhati to cook; to boil; to prepare food; (v pari) to stew
kúhati čaj, kavo to make (ali to prepare) tea, coffe
ta fižol se težko kuha this bean is a bad boiler
dobro, fino kúhati to do fancy cooking
preprosto kúhati to do plain cooking
kaj se kuha v tem kotlu? what's brewing in this cauldron?
nekaj se kuha (figurativno) fresh trouble is brewing, something is brewing
jaz si sam kuham I cook my own food
ta krompir se dobro kuha these potatoes are good boilers
ona dobro kuha she cooks well, she is a good cook
kúhati na malem ognju to simmer
kúhati jezo na koga to bear someone a grudge
kúhati žganje to distil spirits (iz from)
vročina me kuha I am feverish
nekaj slabega se je kuhalo there was mischief brewing - kúhati (faire) cuire , (vodo) faire bouillir; cuisiner, faire la cuisine ; (jedi) faire (ali préparer) le repas ; (kavo, čaj) faire du café (du thé)
dobro kuhati faire de la bonne cuisine, bien cuisiner
kuhati žganje distiller de l'eau-de-vie
kuhati v pari étuver, faire cuire à l'étuvée (ali à l'étouffée)
jezo kuhati na koga garder rancune à quelqu'un, en vouloir à quelqu'un
vročica me kuha j'ai la fièvre
nekaj se kuha (figurativno) il y a quelque chose dans l'air - kúhati (-am)
A) imperf. ➞ skuhati
1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas
2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite
3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta
4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre
B) kúhati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia
2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa - kúhati cocer; cocinar; hacer la cocina ; (vodo, mleko) hervir ; (kavo, čaj) hacer ; (jedi) guisar; hacer la comida
dobro kuhati guisar bien
kuhati žganje destilar aguardiente
kuhati jezo na koga (fig) guardar rencor a alg; tener ojeriza a alg
vročica me kuha tengo fiebre, tengo calentura
učiti se kuhati aprender a guisar (ali a cocinar)
nekaj se kuha (fig) algo flota en el aire - kuminov (-a, -o) Kümmel (aroma das Kümmelaroma, olje das Kümmelöl)
kuminovo žganje der Kümmel, der Kümmelschnaps - kutinov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ birskutinova marmelada ▸ birslekvárkutinovo žganje ▸ birspálinkakutinova mezga ▸ birspüréPovezane iztočnice: kutinov sir
2. (o drevesu) ▸ birskutinovo drevo ▸ birsalmafa, birskörtefa
3. (o plodu) ▸ birsalma, birskörtekutinove peške ▸ birsalmamag - latex -icis, m (sor. z gr. λάταξ, gen. λάταγος kaplja, pocedek (ostanek) vina, λατάγη met ostanka vina in hrup, ki mu sledi, λαταγεῖν ploskaje zagnati ostanek vina; pesn. in poklas., večinoma v pl. rabljena beseda) vsaka tekočina, mokrina: o vodi (zlasti skritih podzemeljskih rek) cupido laticum frugumque Lucr. žeja in lakota, l. calidus V., securi latices V., Lethaei fluminis latices, latices fontis Averni V., montes ingentis altitudinis spem faciebant, eo magis quia nullos apertos emergerent rivos, occultos continere latices L., in latices (po drugih: in laticem) mutor O., latices sacri (= Hipokrenina voda) O., desilit in latices et … in liquidis aquis translucet O., copia laticum O. rek, nec tibi sunt fontes, nisi laticis paene marini O., latex fontis lactens Ap. čista voda; o vinu: liquoris vitigeni latex Lucr., latex meri O. vinska tekočina = vino = pressi latices O. = latices deorum O., latex Lyaeus ali Lenaeus V., tudi samo latex: in mensam laticum libavit honorem V.; o olju: Palladii latices O.; o drugih tekočinah: absinthi latex Lucr. pelinkovec (žganje) ali pelinovec (vino), latices nivei Prud. mleko.
Opomba: latex f.: Acc. ap. Prisc. - okús (-a) m
1. gusto, sapore:
grenak okus gusto amaro, amarognolo
plin brez barve, vonja in okusa gas incolore, inodore, insapore
žganje ima okus po janežu l'acquavite sa di anice
2. (merila o lepem, primernem, skladnem) gusto:
dobrega, slabega okusa di buon, di cattivo gusto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
okus po divjadi selvatico
okus po kisu acetosità
okus po pogretem rifritto
okus po prismojenem bruciaticcio
okus po rahlo gnilem marciolino
okus po sodu legnino
okus po žarkem rancido
okus (kakega) vina beva
PREGOVORI:
kolikor ljudi, toliko okusov tanta gente, tanti gusti; lat. de gustibus non (est) disputandum
okus časa se spreminja i gusti cambiano col tempo - péč1 (sobna) stove; (pekovska) oven
električna (plinska) péč electric (gas) stove
opekarska péč brick kiln
tovarniška péč furnace
péč za sušenje kiln
visoka péč (tall iron) blast furnace; (za žganje apna) limekiln
trajno žareča péč slow-combustion stove - piti (pijem) popiti
1. čaj, mleko, vodo: trinken (Tee trinken, Milch trinken, Wasser trinken)
vedno, redno: piti čaj/pivo/vino ein Teetrinker/Biertrinker/Weintrinker sein
dati piti komu zu trinken geben
piti na zdravje anstoßen auf (die Gesundheit), trinken auf
piti bratovščino Bruderschaft trinken
piti za korajžo sich Mut antrinken
2. (biti pijanec) trinken, saufen, ein Gewohnheitstrinker sein
piti kot žolna saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben
po malem piti žganje schnäpseln
ki rad pije trinkfreudig
3.
piti kri Blut saugen (tudi figurativno) - pleterska hruška stalna zveza
(žganje s hruško v steklenici) ▸ pleterjei körtepálinka - porcelán porcelaine ženski spol ; (neglaziran) biscuit moški spol
pristen (nepristen), japonski, kitajski, sevrski, saški porcelan porcelaine authentique (imitée), du Japon, de Chine, de Sèvres, de Saxe
industrija porcelana industrie ženski spol porcelainière
predmet iz porcelana porcelaine ženski spol
tovarna, trgovina porcelana manufacture ženski spol, magasin moški spol de porcelaine
dvakrat žgati porcelan biscuiter
žganje porcelana cuisson ženski spol de la porcelaine - pridélek (-lka) m
1. agr., gozd. prodotto:
gozdni pridelki prodotti forestali
kmetijski, poljski pridelki prodotti agricoli
2. raccolto; resa; produzione:
spravljanje pridelka l'immagazzinamento del raccolto
hektarski pridelek resa per ettaro
3. produzione:
žganje domačega pridelka un brandy di produzione locale, nazionale, fatto in casa - punch1 [pɔ̃š] masculin punč (pijača)
punch chaud, glacé vroč, leden (sladen) punč
punch flambé punč, v katerem se žge žganje - ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé - refino rafiniran; izbran
refino m rafinerija sladkorja; Meh žganje