Franja

rebut [rəbü] masculin izmeček, izvržek; odpad(ek); nedostavljiva pošiljka

au rebut nedostavljiv (pošta)
rebut du peuple sodrga
rebut de la société, du genre humain izmeček človeštva
marchandise féminin de rebut ceneno blago (roba)
meubles masculin pluriel de rebut pohištvo za odpad
détruire les rebuts uničiti nedostavljive pošiljke
jeter, mettre au rebut vreči med staro šaro, staro železo

récupérable [reküperabl] adjectif, juridique izterljiv; še uporaben

créance féminin récupérable izterljiv dolg
ferraille féminin récupérable še uporabno staro železo
heures féminin pluriel de travail récupérables delovne ure, ki se dajo nadomestiti

récupérer [-küpere] verbe transitif (pri)dobiti nazaj; izterjati; zbrati (kar je bilo izgubljeno ali neuporabljeno); verbe intransitif nadomestiti (zamujeno)

récupérer (ses forces) dobiti nazaj svoje moči
récupérer de la ferraille pour fondre l'acier zbrati staro železo za pretopitev v jeklo
récupérer ses frais priti na svoj račun
récupérer des heures, des journées de travail opraviti delovne ure, dneve, da bi nadomestili izgubljene (delovne) ure, dneve
récupérer des personnes déplacées najti novo delo izgnanim osebam
cet athlète récupère très vite ta atlet hitro dobi (po napornem tekmovanju) svoje moči zopet nazaj
se récupérer de ses pertes nadomestiti svoje izgube; odškodovati se

reinforcement [ri:infɔ́:smənt] samostalnik
ojačitev, jačenje, okrepitev
vojska ojačenje

reinforcements množina čete za ojačenje, ojačanja
reinforcement bar betonsko jeklo
reinforcement iron, reinforcement round betonsko železo

ren|a² [é] ženski spol (-e …) (staro železo) altes Eisen

rjà rouille ženski spol

brez rje sans rouille, exempt de rouille
žitna rja rouille des céréales
razjeden od rje rongé par la rouille
pokriti se z rjo (se) rouiller, se couvrir de rouille, s'oxyder
rja napada (razjeda) železo la rouille attaque (ronge) le fer

roble moški spol hrast; hrastovina

fuerte como un roble čvrst ko kamen, trd kot železo

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.

rolled [róuld] pridevnik
(z)valjan, zvit

rolled ham zvita gnjat
rolled iron valjano železo

ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
le chien ronge un os pes gloda kost
la rouille ronge le fer rja gloda železo
le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
se ronger les ongles gristi si nohte
se ronger de souci gristi se od skrbi
se ronger les sangs delati si skrbi
se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti

rouge [ruž] adjectif rdeč; razbeljen (železo); rdeč, objokan (oči); ognjeno rdeč (lasje); rdečelas; masculin rdeča barva, rdečilo; rdeča šminka; (= rouge à lèvres) rdečilo za ustnice; rdeča (igralna) karta; rdeča (biljardna) krogla; politique rdečkar; rdečelasec; rdeče vino

rouge bordeaux, brique, cerise, sang vinsko, opečno, češnjevo, krvavo rdeč
rouge clair, foncé svetlo, temno rdeč
rouge comme un coq, un coquelicot, une écrévisse, une pivoine, une tomate rdečkot puran, mak, rak, potonika, paradižnik
rouge sombre, blanc rdeče, belo žarenje
bâton masculin de rouge rdečilo za ustnice
fer masculin chauffé au rouge rdeče razbeljeno železo
maladies féminin pluriel rouges rdečica (svinjska bolezen)
Armée féminin rouge Rdeča armada
mer féminin Rouge Rdeče morje
Peau-Rouge masculin rdečekožec, lndijanec
drapeau masculin rouge rdeča zastava (revolucionarni emblem)
le feu est au rouge semaforska luč je rdeča
se fâcher tout rouge strašansko se razjeziti
(se) mettre du rouge nalepotičiti se z rdečilom
le rouge lui monte au visage kri mu plane v obraz
il est passé au rouge (automobilisme) vozil je skozi rdečo luč
teindre une étoffe en rouge pobarvati blago rdeče
voir rouge pobesneti od jeze
voter rouge glasovati za rdeče (za socialiste, komuniste)

rouille [ruj] féminin rja; botanique snet (na žitu); populaire steklenica; adjectif rdečkasto rjav

costume masculin de sport gris et rouille siv in rdečkasto rjav športni kostim
la rouille attaque, ronge le fer rja napada, razjeda železo

rouver(a)in [ruvrɛ̃] adjectif

fer masculin rouver(a)in krhko železo

skalíti troubler, brouiller

skaliti se se ternir; (železo) souder
skaliti veselje troubler la joie

splavarstvo samostalnik
nekdaj (transportna dejavnost) ▸ tutajozás, úsztatás Splavarstvo je v preteklosti pomenilo pomembno gospodarsko in trgovsko dejavnost, saj so poleg lesa na splavih prevažali tudi vino, železo, železne izdelke itd. ▸ A tutajozás a múltban fontos gazdasági és kereskedelmi tevékenységnek számított, hiszen a fa mellett a tutajokon bort, vasat, vastermékeket stb. szállítottak.

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stiskalnic|a ženski spol (-e …) die Presse (ekscentrska Exzenterpresse, filtrska Filterpresse, hidravlična Flüssigkeitspresse, iztiskovalna Strangpresse, kalibrska Kalibrierpresse, klejna Leimpresse, kovalna Prägepresse, Schmiedepresse; kovaška Schmiedepresse, likalna Bügelpresse, mokra [Naßpresse] Nasspresse, oblikovalna Formpresse, obračalna Wendepresse, za pakete/bale Ballenpresse, prehodna Durchlaufpresse, ročična Kurbelpresse, ročna Handpresse, sadna Fruchtpresse, za okvire Rahmenpresse, za rezanje Schnittpresse, za seno Heupresse, za slamo Strohballenpresse, za sok Saftpresse, za staro železo Schrottpresse, za zapiranje Siegelpresse, sušilna Trockenpresse, taktna Taktpresse, vijačna Schraubenpresse, vretenska Spindelpresse, zbiralna Sammelpresse)
stiskalnica za grozdje die Kelter, Weinkelter

stiskálnica (-e) f pressa, frantoio, torchio:
teh. hidravlična stiskalnica pressa idraulica
agr. stiskalnica za olje frantoio d'olive, strettoio, verrocchio
stiskalnica za grozdje torchio per uva, pigiatrice
stiskalnica za krmo schiacciaforaggi
stiskalnica za krompir passapatate, schiacciapatate
stiskalnica za slamo passapaglia
teh. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine imbutitrice
stiskalnica za staro železo pacchettatrice per rottami