Franja

ērigō -ere -rēxī -rēctum (ē in regere)

1. pokonci postaviti (postavljati), (po)vzdigniti ([po]vzdigati): iacentem Cu., haerentem Val. Fl., arborem Ci., mālum de nave V., scalas ad moenia L. prisloniti, natura hominem erexit Ci. je dala človeku pokončno postavo, hominem sic erexit H. je pokonci spravil, je vzbudil, erigere oculos Ci. dvigniti (dvigati), odpreti (odpirati), aurīs Ci., ali aures Sen. ph., Aug. na ušesa vleči, ušesa nastavljati, caput Lucr., vultum ad spectacula Iuv., geminos crinibus anguīs V., membra cubili Sil., digitum, manus ad tectum Q., nubem pulveris Amm., undantem glomerato pulvere nubem Sil., tenebras T. storiti, napraviti; refl.: se erigere in med.: erigi pokonci postaviti se, vzravnati se, vzdigniti (vzdigovati) se: neque … erigere sese aut sublevare possunt C., conituntur pueri, ut sese erigant Ci., ad hoc se Romanus … induperator erexit Iuv.; erigi in auras O., sub auras V., in ungues, in digitos Q., ali protinus in pedes suos Lact., toro Val. Fl., pisces erecti Col. ne plosko ležeče, erecta comam (grški acc.) Sil.

2. occ.
a) zgradbe (pokonci) postaviti (postavljati), izpelj(ev)ati, (se)zidati, (z)graditi: Plin. iun., Amm., turres C., Cu., Fl., pyram ad auras V., donec erecta in arcem via est L. dokler ni bila speljana pot, erigere pontem Cu. most narediti, aras Cu., Val. Fl., Iuv., villas Iuv., sepulcrum, tuguria T., castra T. tabor postaviti, montes Lact. (na)grmaditi; pesn.: erigere undas V. valove kopičiti, Charybdis fluctūs sub auras erigit V. meče, bruha kvišku, scopulos et viscera montis erigit eructans V. kopiči bruhajoč, alnos solo erigere V.; med. = dvigati (dvigovati) se: fumus ad sidera erigitur V., pontus fluctibus erigitur O. se valovi in peni; poseb. o krajih: insula Sicanium iuxta latus … erigitur V. otok se dviguje, quidquid silvarum ac montium erigitur T. kar se gozdnatega gorovja dviga, petra in metae modum erecta est Cu. skala se dviga kakor koničast steber.
b) voj. (moštvo, vojake) odvesti gor na … , pomakniti na … , tudi = postaviti, razpostaviti: agmen in primos clivos, in adversum collem, in tumulum L., agmen in collem Sil., aciem in collem T.; tudi: gradum erigere Sil. kvišku stopati.

3. pren. tolažiti, potolažiti, (o)hrabriti, opogumiti, osrčiti (osrčevati): Val. Fl., Plin. iun., Iust., Fl., animum demissum erigere Ci., adflictum erexit Ci., erigere provinciam Ci., quin tuis litteris se magis etiam erexit Ci. ep., populus ad spem recuperandae libertatis erectus Ci., quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., erigere populos ad cupidinem fortunae novae L., postquam nihil esse periculi sensimus, erigimur H., animos ad spem adventus eius erigere Cu., liberius dolor erigi coepit V. žalost se je začela očitneje kazati, ad (in) spem erectus T.; pesn.: erigere iras Sil. (po)večati; occ.: koga pozornega, pazljivega storiti: erigite aurīs mentīsque vestras (zevgmata) Ci. poslušajte in pazite, erigere animum ad audiendum Ci. duha usmeriti na (pazljivo) poslušanje, aculeos severitatis in rem Ci. obrniti, haec res senatum erexit L. to je vzbudilo pozornost starešinstva. — Od tod adj. pt. pf. ērēctus 3

1. pokonci stoječ, pokončen, raven: Val. Fl., Iuv., Sil, idr., prorae admodum erectae C., erigere status Ci., quae (providentia naturae) primum eos (homines) … celsos et erectos constituit Ci., erectus vultus O., vultus erectior Q., erecta petra Cu., erectus incessus T., erectissima proceritudo obeliscorum Iul. Val.

2. pren. (v dobrem pomenu) vzvišen, visok, velikodušen: magnus animus et erectus Ci., animus celsus et erectus Ci., animus altus et erectus Auct. b. Afr.; liber et erectus H., sublime et erectum ingenium T., erecto animo T.; neutr. pl. subst.: acria illa et erecta Plin. iun. tista ognjevita in vznesena mesta; (v slabem pomenu) prevzeten, ohol: orator Ci.; occ.
a) pazljiv, pozoren, z napeto pozornostjo pričakujoč: Iust., Amm., iudices Ci., studium in legendo Ci. ep., vos … erectos ad libertatem reciperandam cohortabor Ci., cum civitas in foro exspectatione erecta staret L., erecti animi in expeditionem belli L., mens circa studia erecta Q., quo essent ad agendum erectiores Q., erecta studia in eum T., animi erecti Plin. iun.
b) veder, čil, živ(ahen), pogumen, srčen: Iust., Amm., alacri animo et erecto Ci., nunc vero multo sum erectior, quod … Ci., si quis paulo est erectior Ci., ingenii mobilis et erecti Sen. ph., hoc vultu sumus erecti, hoc summissi Q., erectis animis T.; z gen.: erectus animi Sil. od srčnosti vnet; adv. le v komp. ērēctius srčneje, prostodušneje: erectius iudicare Gell., erectius ire, reviviscere, loqui Amm.

fant samostalnik
1. (moški; mladenič) ▸ fiú, legényKo spozna delovnega in postavnega fanta, je prepričana, da je pravi zanjo. ▸ Amikor megismer egy dolgos és jóképű fiút, biztos benne, hogy ő az igazi.Vsa dekleta so se zaljubila v tega simpatičnega fanta, lepila njegove posterje na stene, vreščala na njegovih koncertih … ▸ Az összes lány beleszeretett ebbe a helyes fiúba, kiragasztották a posztereit a falukra, sikoltoztak a koncertjein...V povprečju se v EU dekleta odselijo pri 25 letih, fantje pri 27. ▸ Az EU-ban a lányok átlagban 25, a fiúk pedig 27 éves korukban költöznek el.
Rad sem jo imel že kot mlad fant. ▸ Már fiatal fiúként is szerettem.

2. (otrok) ▸ fiúPopolnoma vseeno nama je bilo, ali bo fant ali punčka. ▸ Teljesen mindegy volt számunkra, hogy fiú vagy lány lesz.
Za primerjavo povejmo, da je bilo decembra lani v rejništvu 982 otrok, nekaj več deklet kot fantov. ▸ Összehasonlításképpen mondjuk el, hogy tavaly decemberben 982 gyermek élt nevelőszülőknél, valamivel több lány, mint fiú.
Doma imamo triletno deklico in šestletnega fanta. ▸ Otthon egy hároméves lányunk és egy hatéves fiunk van.

3. ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (pripadnik skupine) ▸ fiú
Naši fantje pa so obe srečanji izgubili, čeprav je viden določen napredek pri nekaterih igralcih. ▸ A fiaink mindkét találkozót elveszítették, bár néhány játékosnál látszik némi javulás.
Po krajšem premoru se fantje na male zaslone vračajo z novim videospotom. ▸ Rövid kihagyás után a fiúk új videóklippel térnek vissza a telefonképernyőkre.
Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. ▸ Először férfiasan megmérkőzünk a pályán, majd – remélem – megiszunk a fiúkkal egy-két sört.
Zelo nerad napovedujem izid tekme, toda našim navijačem lahko obljubim, da bodo dali fantje vse od sebe. ▸ Nem igazán szeretném megjósolni a mérkőzés kimenetelét, de azt megígérhetem a szurkolóinknak, hogy a fiúk a tőlük telhető legjobban fognak teljesíteni.

4. (partner) ▸ barát [partner] ▸ fiú [partner]Moj bivši fant se je namreč na žalost izkazal kot zelo nezanesljiv moški. ▸ A volt barátom ugyanis sajnos nagyon megbízhatatlan férfinak bizonyult.Pripovedovala mi je, da gresta s fantom smučat. ▸ Elmondta, hogy a fiújával síelni mennek.

5. (igralna karta) ▸ alsó

flēbilis -e, adv. flēbiliter (flēre)

I. pass. objokovanja, pomilovanja vreden, beden, žalosten: o flebiles vigilias Ci., ponite … ante oculos … miseram illa ut … et flebilem speciem Ci., fl. Hector, fl. principium O.; z gr. dat.: multis ille bonis flebilis occidit, nulli flebilior quam tibi, Vergili H. mnogim … na (v) žalost, aliis latrasse Dymantida flebile visum O., flebile dictu Sil., flebilius aliquid Sen. ph.; subst. n. pl.: pati timidis … flebilia Sen. ph. —

II. act.

1. ki povzroča solze: cepe Luc. fr., Varr., ultor O. bolesten.

2.
a) (o rečeh) ganljiv, (o)tožen, mil, žaloben: vox Ci., Q., voces Acc. fr., Sen. ph., gemitus, aegritudo Ci., modi Ci., H., questus L., ululatus Iust., elegia, pompa O., habebat flebile quiddam in quaestionibus Ci., flebile nescio quid queritur lyra O., fl. affectus, suavitas Q.
b) (o osebah) jokajoč, tožeč, tarnajoč: Ino, sponsa H., illa … spargebat teneros flebilis imbre sinus O., fl. matrona Ap. Adv. flēbiliter solzeč se, s solznimi očmi: fl. canere, lamentari, respondere Ci., fl. gemens H.; komp. flēbilius: Paul. Nol.; adv. acc. n. sg. flēbile = flēbiliter: flebile cantet amans O., fl. gavisae Stat.

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

ganiti

1. to move; to touch; to affect; to impress; to strike; (zbuditi pomilovanje) to arouse pity

to me ne gane that makes no impression on me
Vaša obzirnost me gane I am highly appreciative of your tactfulness
zelo me je (to) ganilo it has touched me deeply
njene besede so me ganile do solz her words moved me to tears
njegova žalost me je do srca ganila his grief touched me to the heart

2. (premakniti) to move, to stir

s prstom ni ganil zame he did not lift (ali raise) a finger for me
ganiti se (z mesta) to move, to stir, to budge

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

glódati (o miši itd.) to gnaw; to nibble; (kost) to pick; (črv) to eat into

kes in žalost ga glodata remorse and sorrow are preying upon him
zavist ga gloda he is consumed with jealousy
glódati se (o osebi) to fret, to chafe
glódati se od zaskrbljenosti to eat one's heart out with anxiety

gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif

se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)

gŕlo (-a) n

1. laringe; gola; strozza:
(kronično) vnetje grla laringite; pog. mal di gola

2. (najožji del predmeta) collo (di bottiglia); strozzatoio; zoccolo (di lampadina)

3. publ.
ozko grlo strozzatura

4. adv.
iz vsega grla, na vse grlo a gola spiegata, a piena voce
pren. biti česa do grla sit averne fin sopra i capelli, essere stufo di qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti suho grlo aver sete
pren. poplakniti grlo sciacquarsi la bocca
pren. nastaviti komu nož na grlo mettere qcn. alle strette, mettere il coltello alla gola di qcn.
pren. pognati vse po grlu sperperare, scialacquare tutto
beseda mu je obtičala v grlu la parola gli è rimasta nella strozza
pren. voda mu že v grlo teče ha l'acqua alla gola
strah ga je grabil, stiskal za grlo aveva una paura da morire
žalost mu je stiskala grlo aveva, sentiva un groppo alla gola

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

iocus -ī, m z dvojnim pl. iocī m in ioca n

1. šala, burka: Aur., Sen. rh., Vell., Lamp., idem maestitiam meam reprehendit, idem iocum Ci., suavis est et saepe utilis iocus Ci., ioca sunt in epistulis Ci., iocus opportunus Q. na pravem mestu, umestna, ioci faceti Iust., iocos agitare O., šale uganjati (zbijati, razdirati), ioca atque seria cum humillimis agere S. v šali in resnosti občevati s kom = deliti z njim veselje in žalost, od tod asindet. (preg.): quicum ioca seria (sc. agam)? Ci., hospes multi ioci H. šaljiv dobrovoljček, norčavec, norčak, iocum movere S. muhlaste (hudomušne) na dan prinašati, šale razdirati, alicui iocos dare, movere H. koga kratkočasiti, razveseljevati, nocturnas religiones iocum risumque facere Petr. zasramovanju in zasmehu podvreči, horum contumelias ut iocos accipere Sen. ph., adhibes ioci causā magistrum Ci. ali ioci gratiā Val. Max. za šalo, illam copiam cum hac per iocum contendo Ci. v šali, za šalo = ne ioco quidem mentiri N., vel ioco vel serio Sen. rh., extra iocum (ioco remoto) Ci. brez šale = omissis iocis Plin. iun., sed de ioco satis est Ci. toda dovolj je šale = toda brez šale; pooseb. = bog šale: H.

2. occ. burka, smešnica, šaljiva pesem: qui hoc iocorum legere fastidis genus Ph., calumniam fictis elusit iocis Ph., iocus castrensis Suet., ioci militares Vell., ioci levioraque carmina Mart., mirer numquam te nostros evolvisse iocos Mart., sed ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H.

3. metaf. igra, zabava, kratkočasje: relinquenda sunt studia delectationis, ludus, iocus Ci., ad ludum et iocum facti non sumus Ci., facesse iocos; turpe est nescire puellam ludere O., nec in eādem intentione aequaliter retinenda mens est, sed ad iocos devocanda Sen. ph., cui (senatui) res audacter magnas parvasque iocumque eloqueretur Enn.; preg.: ludus iocusque esse Ter., L. le igrača biti; occ. ljubkovanje: dulces gemitūs aptaque verba ioco O., hospitum ioci Iust., propter lasciviorem cum marito iocum Plin.

4. meton. predmet šale ali zasmehovanja: iocum esse Cat., haec mea cura est, ne sis iocus H., iis iusiurandum iocus est Ci., alicui iocum esse Ph., Pr., Petr. biti komu v posmeh.

izbrúhati (-am)

A) perf.

1. vomitare

2. eruttare; pren. fabbricare, produrre

3. (hitro, silovito reči) sputare; pejor. vomitare

4. pren. sfogare:
izbruhati jezo, žalost sfogare la rabbia, il dolore

B) izbrúhati se (-am se) perf. refl. smettere di vomitare

jag² [džæg] samostalnik
narečno majhen tovor
ameriško, sleng popivanje, pijanost
narečno krpa

to have a jag on imeti ga pod kapo
crying jag pijanska žalost

Leidwesen, das, zu meinem Leidwesen na mojo žalost

luck [lʌk] samostalnik
srečno naključje, sreča, usoda

good luck! srečno!
bad (ali ill, hard) luck smola, nesreča
bad luck to him! bes ga plentaj!
to be down on one's luck imeti smolo
to be in luck's way; ali to be in luck imeti srečo
the devil's own luck vražja sreča ali smola
for luck za srečo
he has a run of luck sreča mu je naklonjena
in luck srečen, ki ima srečo
just my luck! kakšna smola!
out of luck nesrečen, ki nima sreče
pure luck slepa sreča, golo naključje
luck in sieve kratkotrajna sreča
streak of luck žarek sreče
to take pot luck sprejeti karkoli je pripravljeno za obed
to try one's luck at poskusiti srečo pri
as luck would have it k sreči, po nesreči (po vsebini)
worse luck na žalost, k nesreči
worst luck velika smola

Lust, die, (-, ohne Plural/Lüste) zadovoljstvo, ugodje; (Freude) veselje, radost; (Verlangen) poželenje; sexuell: naslada; Lust und Leid veselje in žalost; Lust und Liebe zu veselje do (česa); aus Lust und Liebe iz veselja; mit Lust und Liebe z veseljem; nach Lust und Liebe po mili volji; Lust bekommen auf zaželeti si (česa), zahoteti se (ich bekam Lust zahotelo se mi je) ; Lust haben auf želeti si česa; Lust haben zu mikati (mika me, da bi); Lust machen zamikati; jemandem die Lust nehmen vzeti (komu) (vse) veselje; die Lust vergeht jemandem (človeka) mine vse veselje (do); seinen Lüsten frönen predajati se nasladam/strastem

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

moj [ó] (môj|a, -e) mein, meine, mein; samostalniško Meiner, Meine, Meines, der/die/das Meine, der/die / das Meinige; svojci: die Meinigen množina
biti moj mir gehören (das gehört mir)
moja malenkost meine Wenigkeit
moje vse mein ein und alles
vse, kar je v moji moči mein Mögliches
to ni v moji moči das steht nicht in meiner Gewalt/Macht
delo mojih rok das Werk meiner Hände
| ➞ → žalost, groza, mnenje, oči itd.

much² [məč] prislov
mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
daleč (pred superlativi: much the oldest)
skoraj

much to my regret na mojo veliko žalost
we much regret zelo nam je žal
much to my surprise na moje veliko presenečenje
he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
it is much the same thing je skoraj isto
as much as toliko kakor
(as) much as I would like kakor rad bi že
as much more (ali again) še enkrat toliko
as much as to say kakor če bi hotel reči
he said as much nekaj takega je rekel
I thought as much tako sem tudi mislil
he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
so much the better tem bolje
so much for today toliko za danes
not so much as komaj
without so much as to move ne da bi se premaknil
so much so tako veliko
much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
much of a size skoraj enako velik
much the most likely najbolj verjetno
much too much veliko preveč
how much? koliko?

napráviti (-im) | naprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare

2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare

B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

3. star. avviarsi; andare, correre dietro