-
θῦμα, ατος, τό (θύω) poet. 1. daritev, žrtev. 2. žrtvovanje ὧδ' ἦν τὰ κείνης θύματα tako je bilo z njenim žrtvovanjem.
-
θύος, ους, τό (θύω) ep. kadilo, žgalni dar, žrtev.
-
θυο-σκόος, ὁ, ἡ [Et. θυο (gl. θύω) + σκοϝος, nem. schauen (stvn. skouwōn), kor. (s)qēu, slov. ču-ti (iz qēu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prorokoval.
-
θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.
-
θύσιμος 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, κτήνεα živali, prikladne (določene) za daritev.
-
θυτήριον, τό (θυτήρ) poet. daritev, žrtev.
-
θῡ́ω2 [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.
-
ἱερο-ποιοί, οἱ nadzorniki oz. predstojniki slovesnih državnih žrtev.
-
κατα-κόπτω [fut. 3 pass. κατακεκόψομαι] 1. posekam, pobijem, ubijem ἀνθρώπους, zakoljem (za žrtev) κριόν. 2. tolčem, bijem ob kaj, kujem (novce) χρυσόν, τὸν θρόνον ὄντα χρυσοῦν kujem denar iz zlatega prestola. 3. razsekam, razbijem, razrušim οἰκήματα, κατακοπείς poln ran.
-
κατ-άρχω 1. act. začenjam kaj, pričnem, lotim se τινός, s pt. (ali inf.) naredim kaj prvi (najprej); ὁδοῦ hodim spredaj (in kažem pot). 2. med. a) začenjam, jamem darovati, posvetim kaj (koga) za daritev τινός, χέρνιβας τ' οὐλοχύτας začenjam daritev z umivanjem rok in sipanjem ječmena; b) udarim, zakoljem (žrtev), ubijem, umorim, žrtvujem.
-
κατα-σπένδω 1. raz-, izlivam pitno daritev črez kaj. 2. posvečujem (s pitno daritvijo) za žrtev.
-
ὁλοκαυτέω, ὁλοκαυτόω (ὅλος, καίω) popolnoma sežgem, prinašam (darujem) žgalno žrtev.
-
προ-επιβουλεύω 1. act. prvi zalezujem (prežim na) koga. 2. pass. prvi postanem žrtev zasede ali zalezovanja, ubijejo me iz zasede.
-
πρόσφαγμα, ατος, τό (προ-σφάττω) žrtev, krvava daritev.
-
προσφορά, ἡ (προσ-φέρω) 1. prinašanje, dar(ilo), daritev, žrtev, darovanje NT. 2. pomnožitev, prirastek.
-
χαριστήριος 2 (χαρίζομαι) kar spada k hvaležnosti ali k zahvali; subst. τὰ χαριστήρια zahvalna žrtev, zahvalna daritev, znaki (dokazi) hvaležnosti.
-
среда f sreda; sredina; okolje
по средам ob sredah;
его заела среда postal je žrtev svoje okolice