Franja

sémenski de semence, de graines, séminal

semenski mešiček (botanika) capsule séminale
semenski krompir (-sko žito) pommes ženski spol množine de terre (blé moški spol) de semence

semer [səme] verbe transitif (po)sejati; posuti (de z), potresti, natresti; familier otresti se, znebiti se (quelqu'un koga)

semer du blé, des légumes sejati žito, zelenjavo
semer son argent razsipavati z denarjem
semer la discorde, la mort sejati neslogo, smrt
semer des fleurs sur la chaussée potresti, posuti cvetlice po cestišču
semer de faux bruits širiti napačne govorice
nous avons réussi à semer l'importun qui nous suivait posrečilo se nam je otresti se nadležneža, ki nam je bil za petami
récolter ce qu'on a semé (po)žeti, kar smo (za)sejali
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje

semilla ženski spol seme, zrno (semena); izvor, podlaga

semillas pl semenje, semensko žito
semillas de gusanos de seda sviloprejkina jajčeca

seminare v. tr. (pres. semino)

1. agr. sejati, zasejati:
seminare il grano sejati žito
seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega

2. pren. raztresti, raztrositi

3. pren. sejati:
seminare discordia sejati razdor

4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje

semis [səmi] masculin sejanje; zasejana gredica

semis d'automne ozimno žito

serrātus 3 (serra) žagast, zobčast kakor žaga, nazobč(k)an: dentes PLIN., folia PLIN., fistula PLIN. (nekakšen mlinček za žito), morsus (sc. anseris) PETR. Od tod subst.

1. serrātī -ōrum, m (sc. nummi) seráti, po robovih nazobčani srebrni denariji iz starejših časov rimske republike: T.

2. serrāta -ae, f (sc. herba) bot. nazobč(k)anka, zobatka, zobčarka: PLIN. (o rastl., imenovani chamaedrys).

shed^*3 [šed] prehodni glagol
pustiti odpasti, izgubiti (listje); odbi(ja)ti; odvreči (rogove, o jelenu); leviti se (kača), odvreči (oklep, o raku), ogoliti se; izgubiti (prijatelje); odložiti (obleko), opustiti (navado), znebiti se; razlivati, prelivati (solze, kri); širiti (vonj); metati, sipati (svetlobo), izžarevati (toploto itd.)

to shed bad habits opustiti razvade
to shed one's blood for one's country kri prelivati za domovino
to shed feathers goliti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed light on s.th. osvetliti kaj (tudi figurativno)
to shed one's skin goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, leviti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed water to blago odbija vodo
corn sheds žito se osiplje

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.

silo [silo] masculin, agronomie zasipnica, silos, velika moderna kašča, skladišče

silo à blé, à betteraves, à ciment silos za žito, za peso, za cement
silo à automobiles stolpna garaža z dvigalom
mettre en silo spraviti v silos

skladíšče (-a) n magazzino, deposito; fondaco:
konsignacijsko skladišče deposito di consegna
carinsko skladišče deposito doganale
javno skladišče magazzino generale; pren. arsenale
skladišče cunj cenciaia tosk.
skladišče razstreliva (na ladji) santabarbara, deposito munizioni
skladišče tekstila drapperia
skladišče za žito granaio, silos
skladišče za premog carbonile

slad samostalnik
(procesirano žito) ▸ maláta

spalare² v. tr. (pres. spalo) odmetavati z lopato, kidati:
spalare il grano vejati žito
spalare la neve kidati sneg

spiga

A) f

1. bot. klas

2. absol. žitni klas:
il grano ha messo le spighe žito je šlo v klasje
spiga bianca (erba mazzolina, pannocchina) bot. mala oštrica, ježevica (Dactylis glomerata)
pavimento a spiga gradb. pod z vzorcem ribje kosti

B) agg. invar. obrt
punto spiga rebrasti vbod

standing² [stǽndiŋ] pridevnik
stoječ, pokončen; nepokošen, nepodrt; miren, nepremičen, mirujoč, stoječ (voda); trajen (barva); stalen, reden; ustaljen, običajen
ekonomija tekoč

standing army stalna, mirnodobska vojska
standing commission stalna komisija
standing charge ekonomija tekoči stroški
standing corn nepožeto žito
a standing custom ustaljena navada (običaj)
a standing joke preizkušen, star (dober) dovtip
a standing jump šport skok z mesta (brez zaleta)
standing order ekonomija abonma (na časopise), trajno naročilo
standing orders poslovnik (v parlamentu)
standing nuisance stalna jeza
standing part, standing rigging navtika nepremična ladijska oprema
standing water stoječa, mirujoča voda
all standing sleng ki si ne ve pomoči

stréha toit moški spol ; (pri avtomobilu) capote ženski spol ; (nad prižnico) abat-voix moški spol ; (stanovanje) logis moški spol , logement moški spol , gîte moški spol , abri moški spol , refuge moški spol , asile moški spol

brez strehe sans abri, sans asile, sans logis, sans domicile, sans feu ni lieu
opečna (skodlasta, skrilnata, slamnata, steklena, iz valovite pločevine) toit de tuiles (de bardeaux, d'ardoise, de chaume, en verre, en tôle ondulée)
dvokapna streha comble moški spol en selle, toit en bâtière
kupolasta streha toit en coupole, dôme moški spol
premična streha (na avtu) toit ouvrant
streha na zatrep toit en croupe
imeti streho nad glavo avoir un toit
pod streho spraviti kaj mettre quelque chose à l'abri (ali en lieu sûr), (žetev, žito) engranger, rentrer
pod streho koga vzeti donner abri à quelqu'un, héberger quelqu'un
pod streho stopiti (ob dežju) se mettre à l'abri (ali à couvert), s'abriter (par temps de pluie)
to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est connu

stròj machine ženski spol

brusilni stroj (za kovine) meule ženski spol à aiguiser (ali à affûter), rectifieuse ženski spol, (za les) ponceuse ženski spol
centrifugalni stroj machine centrifuge, extracteur moški spol, centrifugeur moški spol, centrifugeuse ženski spol; (ožemalnik) essoreuse ženski spol, (za mleko) écrémeuse ženski spol (centrifuge)
cepilni stroj refendeuse ženski spol
daljinski pisalni stroj, teleprinter télétype moški spol
gladilni stroj machine à hsser (ali à planer), lisseuse ženski spol, (za papir, blago) calandre ženski spol, satineuse ženski spol
hladilni stroj machine frigorifique
stroj na izmenčni tok machine génératrice (ali générateur moški spol) de conrant alternatif (ali de monophasé), altarnateur moški spol
kopirni stroj machine à copier (ali à reproduire)
kosilni stroj (za travo) faucheuse ženski spol; (za žito) moissonneuse ženski spol; (vrtni) tondeuse ženski spol
lepilni stroj (film) colleuse ženski spol
stroj za luknjičanje perforeuse ženski spol, perforatrice ženski spol
metalni stroj catapulte ženski spol, baliste ženski spol
navijalni stroj bobineuse ženski spol, bobinoir moški spol
stroj za obdelavo lesa machine pour le travail du bois
obdelovalni stroj machine d'usinage (ali de façonnage)
obrezovalni stroj (tiskarstvo) massicot moški spol
stroj za obrobljanje (knjigovezništvo) plieuse ženski spol; (instalaterstvo) machine à agrafer (ali à sertir), (mizarstvo) bouveteuse ženski spol
orodni stroj machine-outil ženski spol
stroj za pakiranje machine à emballer
parni stroj machine à vapeur
peklenski stroj machine infernale
pisalni stroj machine à écrire
pletilni stroj machine à tricoter, tricoteuse ženski spol
poljedelski stroj machine agricole
stroj za pometanje ulic balayeuse ženski spol
stroj za pomivanje steklenic rince-bouteilles moški spol
pomivalni stroj za posodo machine à laver la vaisselle, laveuse ženski spol de vaisselle
pralni stroj machine à laver, laveuse ženski spol de linge, (s centrifugo) laveuse-essoreuse ženski spol
predilni stroj machine (ali métier moški spol) à filer, jenny ženski spol
prešivalni stroj machine à piquer
stroj za proizvajanje toka machine de production de courant, génératrice ženski spol
računski stroj machine à calculer, (elektronski) calculateur moški spol (ali cerveau moški spol) électronique
stroj za rezanje kruha machine à couper (ali à trancher) le pain
stroj za rezanje papirja massicot moški spol
rezkalni stroj fraiseuse ženski spol
robkalni stroj machine à moulurer
stavni (tiskarski) stroj machine à composer, composeuse ženski spol mécanique, linotype ženski spol, monotype ženski spol
strižni stroj tondeuse ženski spol
šivalni stroj machine à coudre
tiskalni stroj machine à imprimer
tkalski stroj machine à tisser
trgalni stroj machine d'essais à la rupture
ulivalni stroj fondeuse ženski spol
ulivalni stroj za vrste (tiskarstvo) linotype ženski spol
upogibalni stroj machine à plier (ali à cintrer), plieuse ženski spol, cintreuse ženski spol
varilni stroj machine à souder, soudeuse ženski spol
vezilni stroj machine à broder
vrtalni stroj perceuse ženski spol, foreuse ženski spol, perforatrice ženski spol; (za vrtanje kamenja) perforatrice (à roches)
zabijalni stroj (za pilote) (marteau-) pilon moški spol, sonnette ženski spol
zakovni stroj riveuse ženski spol, rivoir moški spol
žetveni in mlatilni stroj moissonneuse-batteuse ženski spol
s strojem napisati écrire (ali familiarno taper) à la machine, dactylographier

subvectiō -ōnis, f (subvehere) privažanje, privoz, dovažanje, dovoz: Vitr., Aug., Vulg., Veg. idr., cuius (sc. frumenti) tarda subvectio erat L., temperata … frumenti subvectio T. žitna izvoznina se je znižala, izvozna carina za žito se je zmanjšala; v pl.: ne ab re frumentaria duris subvectionibus laboraret C. da se mu ne bi bilo treba ubadati z velikimi težavami pri dopolnilnem dovozu žita, da mu dopolnilni dovoz žita ne bi povzročal velikih težav.

summer¹ [sʌ́mə]

1. samostalnik
poletje, poletno vreme
figurativno cvet, vrhunec
množina življenjska leta

in summer poleti
summer's day poletni dan; zelo dolg dan; dan lepega vremena; prost dan
summer and winter vse leto
a girl of 10 summers desetletna deklica
Indian summer babje poletje, lepo vreme v pozni jeseni
St. Luke's summer čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martinovo poletje; čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martisončen
summer clothing poletna oblačila
summer holidays poletne počitnice
summer resort letovišče; letoviški kraj
summer lightning bliskavica
summer corn (wheat) jaro žito (pšenica)

2. neprehodni glagol
letovati, preživeti poletje (in Italy v Italiji)
(živina) poleti biti na planinski paši

3. prehodni glagol
odgnati (živino) na poletno planinsko pašo

to summer and winter preživeti vse leto (in, at v)

sventolare

A) v. tr. (pres. svēntolo)

1. mahati:
sventolare il fazzoletto pomahati z ruto

2. pahljati:
sventolare il fuoco podžgati ogenj

3. zračiti

4. vejati:
sventolare il grano vejati žito

B) v. intr. vihrati, plapolati

C) ➞ sventolarsi v. rifl. (pres. mi svēntolo) pahljati se

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.