zugute: jemandem zugute kommen biti v prid/korist (komu); zugute halten šteti v dobro; sich etwas zugute tun privoščiti si (kaj)
žlíca (-e) f
1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile
2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai
3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte
4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola
ἀριθμέω (ἀριθμός) [fut. ἀριθμήσομαι (pass.), inf. aor. pass. ep. ἀριθμηθήμεναι] 1. štejem, na-, seštevam, δίχα razdelim na dva enaka dela; pass. dam se (pre)šteti; med. štejem (tiho) pri sebi. 2. štejem med, prištevam k τινῶν, εἴς τινας.
ἀριθμός, ὁ [Et. kor. rei "šteti", nem. Reim (stvn. rīm, vrsta), lat. ritus, rīte] 1. vrsta, število; γίγνεται znaša, se pokaže; ἀριθμῷ, ἀριθμόν, ἐς τὸν ἀριθμόν po številu; ὁδοῦ dolgost; ἀριθμῷ ἀναγκαστοί strogo določeno število; ἀριθμὸς λόγων prazne besede. 2. štetje, pregledovanje, ἀριθμὸν ποιεῖν, ποιεῖσθαι pregledovati, pregled prirediti, ἐς ἀριθμὸν ἐλθεῖν dam se šteti, δι' ἀριθμῶν po razredih. 3. računstvo, množica, množina, vsota, znesek, ὁ πᾶς ἀριθμός skupna vsota.
νέμω [Et. kor. nem, dodeliti, vzeti, šteti, nem. nehmen (stvn. neman), lat. numerus. – Obl. fut. νεμῶ, med. νεμοῦμαι, ion. νεμέω, νεμέομαι; aor. ἔνειμα, ἐνειμάμην, pass. ἐνεμήθην, fut. pass. νεμηθήσομαι]. ep. in poet. νωμάω [fut. νωμήσω, aor. ἐνώμησα] I. act. in pass. 1. delim, razdelim κρέα, τὰ τῶν λαφύρων, podelim, dam τινί τι, τιμήν, τιμὰς φίλοις izkazujem prijateljem čast, spoštujem svet prijateljev, τὸ πιστὸν τῆς ἀληθείας povem popolno resnico, ὤραν τινός skrbim za koga, dovoljujem, prepuščam αἵρεσιν, pripisujem αἰτίαν, τὸ ἀπ' ἡμέων οὕτω ἀκίβδηλον ἐὸν νέμεται ἐπὶ τοὺς Ἕλληνας naše obnašanje (ravnanje) nasproti Helenom je tako odkrito in pošteno, μεῖζον μέρος τινί više cenim, smatram za bolj važno, πλέον οἴκτῳ pretiravam usmiljenje, τὸ ἴσον, τὰ ἴσα delim enako, dajem isto čast, sem nepristranski. 2. a) jemljem (kot svoj delež), prisvajam si, imam; vladam, upravljam πόλιν, ἀστραπᾶν κράτη imam oblast nad silnimi bliski, ἧς κράτη καὶ θρόνους νέμω v kateri gospodujem in vladam, κράτη καὶ δόμους osvojim si, polastim se; b) obdelujem, stanujem, prebivam, κισσὸν νέμουσα ki prebiva v bršljanu, upotrebljam, izrabljam μέταλλα; c) smatram, imam koga za kaj, priznam φίλον τινά, τήνδ' ἁμαρτίαν, ἐμαυτὸν παῖδα τῆς τύχης, τάνδε οὐκέτι νέμω πόλιν ne smatram več za državo; častim koga, θεόν kot boga. 3. a) dodelim kot pašo, pustim, da se pase, pasem, gonim na pašo, οἱ νέμοντες pastirji; pren. χόλον kuham jezo; b) popasem, τὰ ὄρη pasem na gori; pren. uničim, opustošim πυρί; pass. uničim se πυρί, τὸ ὄρος νέμεται αἰξί na gori se pasejo koze. II. med. 1. razdelim med, prisvojim si. 2. imam, posedujem, uživam, vodim, vladam ἔργα, τεμένη, πατρώια ἔργα; stanujem, bivam v ἄλσεα, Ἰθάκην, πόλιν, obdelujem γῆν; χώραν bivam v deželi in jo izkoriščam. 3. pasem se, hodim na pašo; popasem, objem τί, hranim se s čim τινός. 4. o ognju: razširim se.
аз m ime 1.črke azbuke;
ни аза в глаза не знает niti pojma nima, ne zna do pet šteti;
азы osnovna pravila;
начинать с азов pričenjati prav od začetka;
повторять азы ponavljati najosnovnejše stvari
бельмес m (samo v rečenici):
он ни бельмеса не смыслит ničesar ne razume, ne zna niti do pet šteti
выводить, вывести ven voditi, ven peljati, odpeljati, odvesti; izključiti; peljati kam; izvajati;
в. крестьян (zast.) kmete preseljevati;
в. стены zidove postavljati;
в. в романе героя slikati junaka v romanu;
в. пятна madeže izpirati;
в. цыплят piščeta (iz)valiti;
в. заключение izvajati sklep;
в. букву skrbno (na)pisati črko;
в. на прямую дорогу pripeljati na pravo pot;
в. из терпения spraviti ob potrpljenje;
в. наружу spraviti na dan;
в. клопов uničevati stenice;
в. на чистую воду razčistiti zadevo; razkrinkati kaj;
в. наружу izda(ja)ti, objaviti;
в. в расход šteti med izdatke; (pren.) ustreliti ( med. revolucijo);
в. в люди pomagati komu naprej (v službi), do blaginje;
в. из заблуждения odpreti komu oči;
лыко n liko, ličje;
лыка не вяжет pijan je kot muha;
не всякое л. в строку ni treba vsega šteti za greh;
мы тоже не лыком шиты tudi mi nekaj veljamo
ставить postavljati; polagati; nastavljati (koga), spravljati (v položaj); staviti; organizirati; režirati (dramo);
с. в счёт zaračunavati;
ни во что не с. popolnoma omalovaževati;
с. себе в заслугу šteti si v zaslugo;
ставлю вам в вину štejem vam za zlo; dolžim vas;
ставлю вас в известность obveščam vas;
ставлю вам на вид opozarjam vas;
с. в тупик presenečati, spravljati v zadrego;
его ни в грош не ставят prav nič ga ne cenijo;
с. часы uro naravnavati;
с. на стол nositi na mizo (jedi);
ставлю 10 против одного stavim 10 proti ena