Franja

smôla (zemeljska) pitch; bitumen

katranska smôla coal-tar pitch; (drevesna) resin, gum arabic; (terpentinova) rosin
čevljarska smôla cobbler's wax; (figurativno) hard luck, ill-luck, bad luck, misfortune, mishap, ill fortune
smôla! (figurativno) hard luck!, tough luck!, hard lines!
vedno imam smôlo I am an unlucky fellow, žargon I always cop it
ona mi prinaša smôlo she brings me bad luck
črn kot smôla pitch-black
da bo moja smôla še večja... to crown my misery...

sordidus 3, adv. -ē (sordēs)

1. umazan, (o)nečeden, (o)nesnažen, onečejen: vestis Enn. ap. Non., L. idr., tunica Iust., sordidior toga Mart., sordidus amictus V., mappa H., sordida lana O., catena (naspr. aurea) Sen. ph., sordidum flammae trepidant rotantes … fumum H. črn, autumnus calcatis sordidus uvis O., sordida rura V., sordido in loco sedere Val. Max. na stranišču, sordida terga suis O. črna = prekajena ((po)vojena) svinjska gnjat, prekajeno svinjsko stegno, inter istas vorsarier servolicolas sordidas Pl., duces non indecoro pulvere sordidi H., puer sordidissimus dentibus Petr., per plateas tractus est sordidissime Lamp.; enalaga: sordidi nati H. revno oblečeni otroci; occ. v žalno (žalovalno) obleko oblečen, v žalni (žalovalni) obleki (prim. sordēs in sordidātus): squalore sordidus Ci.

2. metaf.
a) umazan, nizkoten, podel, skop, lakomen, grabežljiv, pohlepen (naspr. praelautus): sordidi putandi, qui mercantur a mercatoribus Ci., ita sordidus, ut se non umquam servo melius vestiret H., nec leves somnos … cupido sordidus aufert H., caelum fatigas sordido periurio Cu., sordidus aedilis Suet. podli edil (= ki je za denar ravnal zoper svoje dolžnosti), nimis illum sordide dixisse Ci., sordide gerere proconsulatum Plin. iun., ne quid sordide facerent Suet.
b) umazan, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizkoten, podel, zavržen, sramoten, pokvarjen, neplemenit (= neplemenitega mišljenja), nedostojen, nemoralen: iste omnium turpissimus et sordidissimus Ci. ep., multo homo sordidissimus Ci., cum quibus comparari sordidum sit Ci., pecuniam praeferre amicitiae sordidum existimant Ci., sordidum ad famam committere, ut accusator nominere Ci., illiberales et sordidi quaestus Ci., sordidum adulterium L., lucrum, nomen Q., virtus repulsae nescia sordidae H., sordide dicere Ci. ali sordide contionari Ci. ep. ali sordide declamare Suet. ali victum sordide invenisse Gell. nedostojno.
c) nizek, nizkega stanu (rodu, izvora, pokolenja), neplemenit (po stanu, rodu), prostaški, reven, zaničevan, neznaten: homo Ci., L., reus Ci. ep., oratores sordidiores, artes sordidiores Ci., ut quisque sordidissimus videbitur Ci. čim nižji se bo kdo zdel ljudem, vita contempta ac sordida Ci., nihil humile, nihil sordidum accepimus Ci., homo sordido loco natus L., loco non humili solum, sed etiam sordido ortus L., sordidum genus Agathoclis, sordidum et obscurum Macedonum nomen Iust., a sordidis initiis ad summa crevere Iust., pars sordidissima familiae Petr., sordida verba Q., Gell. prostaške, loquitur laute et minime sordide Pl., quo sordidius et abiectius nati sunt T.

streak¹ [stri:k] samostalnik
proga, črta; (svetlobna) črta ali proga; žila (v lesu); nit (druge barve)
kemija gostina (v steklu)
figurativno nadih, mrvica, malce

black with yellow streaks črn z rumenimi progami
streak of lightning blisk
like a streak of lightning kot blisk, bliskovito
the silver streak figurativno Rokavski preliv

suie [sɥi] féminin saje

noir comme de la suie črn kot saje
ce faubourg est souillé par la suie des usines to predmestje je umazano od tovarniških saj

swan¹ [swɔn]

1. samostalnik
zoologija labod
figurativno pesnik, pevec

the swan of Avon Shakespeare
a black swan črn labod; figurativno bela vrana, nekaj redkega
all his geese are swans fig on vidi vse večje, kot je v resnici; on vse precenjuje, pretirano povečuje

2. neprehodni glagol (večinoma swan around)
brez cilja letati, se potikati okoli

taupe [top] féminin krt

vieille taupe (figuré) stara, neprijetna ženska
noir comme une taupe črn kot oglje
s'en aller au royaume des taupes iti v krtovo deželo, umreti; krtovo krzno
col masculin, bonnet masculin de taupe ovratnik, čepica iz krtovega krzna; populaire razred s specialno matematiko (na gimnazijah ipd.)

tínta ink; (tajna) invisible ink

pisati s tínto to write in ink
radirka za tínto ink rubber, ink eraser
umazati si prste s tínto to ink one's fingers
prevleči s tínto to ink over
madež od tínte inkblot, blot
umazan od tínte, črn od tínte inky

tizón moški spol živ ogorek, goreče poleno; žitna snet; figurativno sramotni madež

más negro que un tizón črn kot smola

tizzone m goreče poleno, živ ogorek:
nero più che un tizzone črn kot oglje
tizzone d'inferno pren. hudobnež, malopridnež, seme peklensko

tobák tabac moški spol

rjav ali črn (svetel) tobak tabac brun ou noir (blond)
cigaretni tobak tabac à cigarettes
tobak za žvečenje (kajenje, njuhanje) tabac à chiquer (à fumer, à priser)
mošnja za tobak blague ženski spol à tabac
kadilec tobaka fumeur moški spol (de tabac)
njuhalec tobaka priseur moški spol
plantaža tobaka plantation ženski spol de tabac
tobak brez nikotina tabac dénicotinisé
zastrupljenje s tobakom (medicina) tabagisme moški spol, nicotinisme moški spol

tŕn épine ženski spol , piquant moški spol

beli trn aubépine ženski spol, crataegus moški spol
črn trn prunellier moški spol
biti na trnih (figurativno) être sur des épines
on mi je trn v peti (figurativno) je ne peux le voir en peinture, je ne peux pas le supporter
ni rože brez trna il n'y a pas (ali point) de rose sans épines

unfortunate [ʌnfɔ́:čnit]

1. pridevnik
nesrečen, beden; usoden; pomilovanja (obžalovanja) vreden, usodepoln

an unfortunate day črn dan

2. samostalnik
nesrečnik
pogovorno prostitutka, razvratnica

Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.

verde zelen; nezrel; mlad, krepak; neizkušen; trpek (vino); opolzek, pohoten

verde claro (oscuro) svetlo (temno) zelen
viejo verde starec, ki se počuti še mladega, pohoten starec
vino verde (de Amarante) portugalsko rdeče vino, portugalka
vitriola verde zelena galica
viuda verde vesela vdova
poner verde (a) koga pretepsti, da je ves črn

voile¹ [vwal] masculin zastor; koprena, pajčolan; tančica; tanka lahka tkanina

voile blanc de mariée nevestin pajčolan
voile (du palais) (anatomie) mehko nebo (v ustih)
sous le voile de l'amitié pod krinko prijateljstva
prendre le voile iti v samostan, postati redovnica
voile noir de deuil črn pajčolan v žalovanju

vrág (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!

2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

4. star. (sovražnik) nemico

5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!

7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole

vrán zoologija raven

črn kot vrán raven
kot vrán črni kodri las raven locks pl

vrán zoologija corbeau moški spol

črn kot vran noir comme un corbeau (ali comme jais)

vrán zool cuervo m

črn kot vran negro como un cuervo

zamolklo matt (črn mattschwarz, moder mattblau, rdeč mattrot, zelen mattgrün)