Franja

Zadetki iskanja

  • voziti2 (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
    voziti avto Auto fahren
    voziti kolo [radfahren] Rad fahren
    čudno voziti gurken
    voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen
  • vrednota samostalnik
    1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ érték
    moralne vrednote ▸ erkölcsi értékek
    krščanske vrednote ▸ keresztény értékek
    duhovne vrednote ▸ szellemi értékek
    demokratične vrednote ▸ demokratikus értékek
    kulturne vrednote ▸ kulturális értékek
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    liberalne vrednote ▸ liberális értékek
    konservativne vrednote ▸ konzervatív értékek
    družinske vrednote ▸ családi értékek
    človeške vrednote ▸ emberi értékek
    družbene vrednote ▸ társadalmi értékek
    univerzalne vrednote ▸ egyetemes értékek
    narodne vrednote ▸ nemzeti értékek
    evropske vrednote ▸ európai értékek
    tradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékek
    stare vrednote ▸ régi értékek
    temeljne vrednote ▸ alapvető értékek
    skupne vrednote ▸ közös értékek
    vrednote demokracije ▸ demokrácia értékei
    vrednote športa ▸ sport értékei
    vrednote svobode ▸ szabadság értékei
    vrednote družbe ▸ társadalom értékei
    vrednote človeštva ▸ emberiség értékei
    vrednote preteklosti ▸ múlt értékei
    sistem vrednot ▸ értékrend
    hierarhija vrednot ▸ értékhierarchia
    svet vrednot ▸ értékek világa
    kriza vrednot ▸ értékek válsága
    prevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítése
    propad vrednot ▸ értékek összeomlása
    razvrednotenje vrednotkontrastivno zanimivo értékek kiüresedése
    pomanjkanje vrednot ▸ értékek hiánya
    ohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzése
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    posredovati vrednote ▸ értékek továbbadása
    ohranjati vrednote ▸ értékeket megőriz
    poudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoz
    negovati vrednote ▸ értékeket ápol
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    spremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztat
    vrednote se spremenijo ▸ értékek változnak
    vrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnek
    zdravje kot vrednota ▸ egészség mint érték
    znanje kot vrednota ▸ tudás mint érték
    družina kot vrednota ▸ család mint érték
    strpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint érték
    boj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelem
    prilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodik
    vrednote v družbi ▸ társadalmi értékek
    temeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapul
    graditi na vrednotah ▸ értékekre épít
    prisegati na vrednote ▸ értékekre esküszik
    pozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezik
    opozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztet
    razlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségek
    svet brez vrednot ▸ értékek nélküli világ
    družba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalom
    verjeti v vrednote ▸ hisz az értékekben
    Še vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.
    ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlik
    Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
    Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
    Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
    Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

    2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ érték
    naravna vrednota ▸ természeti érték
    kulturna vrednota ▸ kulturális érték
    zgodovinska vrednota ▸ történelmi érték
    Mesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.
    krajinska vrednota ▸ tájképi érték
    arhitekturna vrednota ▸ építészeti érték
    umetniška vrednota ▸ művészeti érték
    Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.
    nacionalna vrednota ▸ nemzeti érték
    neprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen érték
    Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.
    dragocena vrednota ▸ nagy érték
    izjemna vrednota ▸ kivételes érték
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    ohraniti vrednote ▸ értékeket megőriz
    V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
    zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos

    3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
    Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
    Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
    Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.
  • vzdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
    led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
    most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

    2. sopportare, reggere:
    ne vzdržati napora non reggere alla fatica

    3. resistere:
    ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

    4. sostenere; tener testa a:
    podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
    polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

    5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

    6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
    brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

    7. resistere, durare:
    stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
    stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
    tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
    vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
    ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
    ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

    B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi, guardarsi da; evitare:
    vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

    2. trattenersi:
    vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

    3. tenersi, resistere; sopravvivere:
    s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
    brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà
  • vzdrževáti to keep (up), to maintain; to support, to sustain, to provide sustenance (for)

    vzdrževáti veliko družino to keep (ali to maintain) a large family
    vzdrževáti prijateljske stike, zveze to maintain friendly relations
    vzdrževáti se česa to abstain from something
    sam se vzdrževáti to keep oneself in food and clothing, to be selfsupporting; to support oneself
    njegov stric ga vzdržuje his uncle pays for his upkeep
    vzdrževáti se s čim to subsist by something
    vzdrževáti pogovor to keep a conversation going
    vzdrževáti pogum (moralo) čet to support the courage (to maintain the morale) of the troops
    vzdrževáti svojo družino to support one's family
    vzdrževan kept, supported; provided for (od koga by someone)
  • vzvíšen elevated, exalted; sublime; noble; superior

    vzvíšena misel sublime thought
    z vzvíšenim prezirom with sublime contempt
    vzvíšeni cilj exalted aims pl
    vzvíšen (nedovzeten za) nad podkupovanjem above taking bribes
    vzvíšen nad laskanjem superior to flattery
    biti vzvíšen nad čim to be above (ali past, beyond) something
    pokazati se vzvíšenega nad čim to rise superior to something
  • začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
    začeti od neke teze, točke: ausgehen von
    začeti od ničle bei Null anfangen
    začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
    začeti z malega klein anfangen
    začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
    začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
    začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
    začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
    začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
    začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
    začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
    začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
    začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
    začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
    začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
    začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
    začeti stavkati in den Streik treten
    začeti veljati in Kraft treten
    začeti uresničevati ins Werk setzen
    začeti z delom Hand ans Werk legen
    začeti se bati Angst bekommen
    začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
    ko se … začne bei …-beginn
    (ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
    ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
  • zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
    biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • zagnáti to throw; to fling, to hurl

    zagnáti krik to set up (ali to raise) a cry, to cry out, to shriek
    zagnáti na tla to hurl down
    zagnáti hrup to make a noise, to cause an uproar
    zagnáti se na to fall upon, on; pounce upon, at; to leap at
    zagnáti se za čim to make a dash for
    zagnáti se na sovražnika to make a dash at the enemy
  • zagrozíti (-ím) perf.
    zagroziti komu s čim minacciare qcn. di qcs.
    zagroziti komu s tožbo minacciare qcn. di lite
  • založíti (zastaviti) donner en gage, engager ; (vložiti) mettre en dépôt, déposer ; (knjige itd.) éditer, publier ; (izgubiti) égarer, perdre ; (spise, akte) adirer

    založiti s čim pourvoir de quelque chose
    založiti se s čim se pourvoir de quelque chose, s'approvisionner en, se ravitailler en
  • zaostájati to lag behind; to fall behind; (s plačilom ipd.) to be in arrears (z with), to be behindhand (z with); not to keep abreast (z with); (v učenju) to be backward; (v kvaliteti) not to be equal, not to be a match for

    oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti they are no match for our soldiers in courage
    moja ura zaostaja pet minut my watch is five minutes slow
    zaostájati za kom (za čim) to lag behind (ali not to keep up with) someone (something)
    on ne zaostaja za nikomer (v) he is second to none (in)
    ne smeš zaostájati za njim v vljudnosti you must not be outdone by him in politeness
  • zaostáti ➞ zaostajati

    mnogo zaostáti za čim to lag far behind something
  • zapàh (-a) m chiavistello, catenaccio, paletto; (leseni zapah) nottola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. spraviti koga za zapahe mandare qcn. in prigione, in gattabuia
    biti, sedeti za zapahi essere in prigione, guardare il sole a scacchi
    pren. zavarovati se pred čim s sedmerimi zapahi chiudersi a sette mandate
  • zapôslen employed; employed in an occupation, engaged (z in, with); busy

    redno zapôslen on the active list
    biti zapôslen to be in employment, to be employed
    biti zapôslena čim to occupy oneself with (ali in) doing something
    zapôslen sem z zbiranjem gradiva za novo knjigo I am busy (ali engaged) in collecting material for my new book
  • zaposlíti occuper quelqu'un à quelque chose, faire travailler, employer quelqu'un

    zaposliti se s čim s'occuper de quelque chose
  • zaposlíti ocupar (koga a alg) ; dar ocupación (koga a alg) ; (vzeti v službo) emplear; dar trabajo (ali empleo) a alg

    zaposliti se s čim ocuparse en a/c
  • zapréti (knjigo, vrata ipd.) to shut; to close; to shut in; (s ključem) to lock (up); (z zapahom) to bolt; (ulico) to block, to bar, to obstruct

    zapréti dežnik to fold one's umbrella
    zapréti v ječo to lock up in jail, to take to jail, to imprison, to commit to prison, to take into custody
    zapréti jetnika v njegovo celico to shut a prisoner up in his cell
    zapréti oči to shut one's eyes, (umreti) to close one's eyes, to die, to expire
    zapréti oči pred čim (= ne hoteti videti) to connive at something, to shut one's eyes to something
    zapréti vodovodno pipo to turn the tap off
    zapréti plin to turn the gas off
    zaprl (zamašil) sem mu usta I shut him up
    zapréti steklenico to cork (up) a bottle
    zapréti za promet to close to traffic
    zapréti tovarno (nehati z delom) to shut (ali to close) down a factory, to shut the works down
    zapréti prodajalno, trgovino (pogovorno) to shut up shop
    zapréti vstop v pristanišče to bar (ali to close) the entrance to a port
    zaprli so pot, ki pelje preko njihovega polja they have closed the path that leads across their field
    zapréti vrata pred kom (ne hoteti govoriti z njim) to shut the door on someone
    pred nosom komu zapréti vrata to shut the door in someone's face
    silovito zapréti vrata to bang (ali to slam) the door
    zapréti se (zakleniti se) to shut oneself up
    zapréti se (o vratih) to swing to, to swing shut
    zapréti se vase (figurativno) to shut oneself away, to immure oneself
  • zasoljen pridevnik
    1. (pretirano drag) ▸ borsos, drága
    zasoljena cena ▸ borsos ár
    zasoljen račun ▸ borsos számla
    krepko zasoljen ▸ igencsak borsos
    pošteno zasoljen ▸ ugyancsak borsos
    Lepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
    Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.

    2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyar
    zasoljeno vprašanje ▸ pikáns kérdés
    zasoljena zgodbica ▸ pikáns történet
    zasoljen humor ▸ csípős humor, fanyar humor
    Knjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
    Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.

    3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezett
    zasoljen s čim ▸ fűszerezi valami
    So pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.

    4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
    Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem.
  • zavzéti prendre, s'emparer de, conquérir, occuper

    zavzeti z napadom prendre (ali emporter, enlever) d'assaut
    zavzeti svoj prostor (sedež) prendre (sa) place
    zavzeti se nad čim (začuditi se) s'étonner de quelque chose
    zavzeti se za kaj se charger de quelque chose, prendre soin de quelque chose, s'engager à quelque chose
    zavzeti se za koga intercéder (ali intervenir) en faveur de (ali pour) quelqu'un auprés de quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, défendre, soutenir, appuyer quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
  • zgledováti se (po kom) prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle (ali exempie) sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un

    zgledovati se (pohujševati se) nad čim se choquer, s'offusquer, se scandaliser de quelque chose