supercilium -iī, n (gl. cilium)
I.
1. obrv, v sg. (pogosto kolekt. = obrvi): O., Lucr., Cels., Petr., Q., Plin. iun., Iuv., Amm., Cl. idr., supercilium salit (kot ugodno znamenje) Pl., altero ad frontem sublato, altero ad mentum depresso supercilio Ci., hirsutumque supercilium promissaque barba V., deme supercilio nubem H. s čela, cilium est folliculus, quo oculus tegitur unde fit supercilium P. F.; pesn.: imperium … Iovis … cuncta supercilio moventis H. z migljajem obrvi, z namigom obrvi, z očesnim migljajem; tako tudi: adnue sidereo laeta supercilio Cl.; nav. v pl.: Tit. fr., Varr., Cels., Plin., Q., Suet. idr., tortis superciliis, contracta fronte Pl., capite et superciliis semper rasis Ci., ipsum caput et supercilia illa penitus abrasa Ci., ex … superciliorum aut remissione aut contractione … facile iudicabimus Ci., nec sedeo duris torva superciliis O., quem dicere nolo nomine, ne tollat rubra supercilia Cat. da ne dvigne od jeze rdečih obrvi = da se ne razjezi, supercilia attrahere ali subducere Sen. čelo nab(i)rati v gube, (na)gubati čelo, čelo (na)gubančiti = zresniti (zresnobiti) lice.
2. meton.
a) resnobni obraz, resnobnost, strogost, čemernost: Plin. iun. idr., quas (sc. libidines) fronte et supercilio, non pudore et temperantia contegebat Ci., supercilii matrona severi O., censorium supercilium Sen. rh., Val. Max., triste supercilium durique severa Catonis frons Mart., terrarum dominûm pone supercilium Mart.
b) ošabnost, prevzetnost, napihnjenost, napuhnjenost, napuh, domišljavost, nadutost, predrznost, aroganca, arogantnost, moževanje, šopirjenje, visokoglavost = Amm., Vop. idr., quid ego de supercilio dicam, quod tum hominibus non supercilium, sed pignus rei publicae videbatur? Ci., hunc Capuae Campano supercilio ac regio spiritu cum videremus Ci., divitiis demere supercilium Sen. ph., sed forma, sed aetas digna supercilio Iuv., si eum magnis virtutibus adfers grande supercilium Iuv. —
II. metaf.
1. višina, viš, vrh, hrib, vzpetina, vršina, vzvišen rob, rt, napušč: supercilium quoddam excelsum nacti Auct. b. Afr., supercilium tumuli L., expeditos … ad levem armaturam infimo stantem supercilio ducit L. ob vznožju vzpetine, supercilium clivosi tramitis V.; pesn. = vrh grmade: molle supercilium Stat.; occ.
a) breg, rob brega: supercilium amnis Ap., supercilia Nili, fluminis Rheni, riparum fluminalium Amm.
b) obrežje, obala: supercilia eius sinistra Amm.
2. kot arhit.t. t.
a) moleči rob, premol, molečina, obrobek: una pars fiat cum suis astragalis et supercilio superior trochilus Vitr.
b) nadprážnik, nadprážje, preklada: crassitudo supercilii Vitr., itinerum supercilia Vitr. oboki (obočje) nad hodniki.
Zadetki iskanja
- table1 [téibl] samostalnik
miza
figurativno pogrnjena miza, jed na mizi, obed, hrana; omizje, gostje; plošča (lesena itd.) z napisom; igralna miza (za biljard) itd.; tabela, tablica, popis, register
geografija plató, ravno zemljišče
tehnično deska
arhitektura plošča za oblogo
at table pri mizi, pri obedu
billiard-table miza za biljard
folding table zložijiva miza
kitchen-table kuhinjska miza
round table okrogla miza
multiplication table poštevanka
table of contents tabela, kazalo vsebine
table of exchanges ekonomija tabela (za preračunavanje) tečajev
sliding table raztezna miza
tea-table čajna miza
toilet-table toaletna miz(ic)a
writing table pisalna miza
the pleasures of the table užitki pri mizi (jedeh)
synoptic table sinoptična tabela
time-table vozni red
the twelve tables zgodovina, pravno zakoni 12 plošč
the two tables of the law religija plošči 10 božjih zapovedi
to be at table biti pri mizi, pri obedu
to clear the table pospraviti mizo
he keeps a good table pri njem se dobro jé
he kept the table amused zabaval je vse omizje
to lay on the table parlament odgoditi, odložiti (na kasneje)
these matters are on the table figurativno o teh zadevah (stvareh) se prav zdaj razpravlja
to learn one's tables učiti se poštevanke, računanja
to lie on the table ležati na mizi, figurativno biti odložen (na kasneje)
to set (to lay, to spread) the table pogrniti mizo
to set the whole table laughing, in a roar spraviti vse omizje v smeh, v krohot
to take the head of the table sesti na čelo mize
to turn the tables figurativno spremeniti (čemu) smer, spremeniti situacijo, obrniti vloge, obrniti srečo
the tables are turned sreča se je obrnila (drugemu v prid), vloge so obrnjene
to turn the table on the opponent pobijati nasprotnika z njegovim lastnim orožjem
I turned the tables on him spravil sem ga v stisko, v težave, v katere me je on hotel spraviti
to wait at table streči pri mizi - taceō -ēre -uī -itum (prim. umbr. taçez, tases = tacitus, tasetur = taciti, got. þahan molčati in stvnem. dagēn molčati)
I. intr.
1. molčati = ne govoriti (naspr. loqui, dicere, fari): quin taces? Ter., etiam taces? sileteque et tacete Pl., non tacente me Ci., ita nobis tacentibus Ci., tacendo loqui videbantur Ci., cum tacent, clamant Ci., tacere de hominum memoriā Ci.; pass. impers.: tacitum est Ter., taceri si vis Ter., nec de virtute Galliae taceri potest Ci.
2. pesn. metaf. = silere molčati = tih biti, miren biti, mirovati, ne oglasiti (oglašati) se: canis ipse tacet Tib., vere prius volucres taceant, aestate cicadae O., tacet omnis ager V., cum tacet nox Cat., ne diu taceat procax iocatio Cat., plectra dolore tacent O., oculi tacuere tui O., blanditiae taceant O., tacere (v novejših izdajah iacere) indolem Romanam L. se ne kaže več, L., loca tacentia V. ali loci tacentes T. tihi kraji, tacens ventus Sen. tr., Ister Mart. tih, zamrzel, aqua Pr., essedum Mart. brezšumen. —
II. trans. zamolčati (zamolčevati), molčati o čem: quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., quae vera audivi, taceo et contineo Ter., ut alios taceam O. da o drugih molčim, commissa tacere H., Narcissum V., tacebimus, quid prosit Plin.; pass. pesn.: aureus in medio Marte tacetur Amor O., dicenda tacenda loqui H. = gr. ῥητὰ καὶ ἄῤῥητα kar je treba povedati in kar zamolčati, „povedno in zamolčno“, gravis est culpa tacenda loqui O., vir Celtiberis non tacende gentibus Mart., quoquo pacto tacito est opus Ter. je treba zamolčati, tacere nequeo misera, quod tacito usus est Pl. kar je treba zamolčati, o čemer je treba molčati, (sc. murra) nullo tacebitur aevo H. — Od tod adj. pt. pf. tacitus 3
I. pass.
1. tisti, o katerem se molči (ne govori), zamolčan, negovorjen, neizrečen, neomenjen: tacitum erit Pl. zamolčalo se bo, aliquid tacitum relinquere ali tenere Ci. ali continere L. puščati kaj neizrečeno = kaj zamolč(ev)ati, varovati (skrivati, čuvati) kaj kot skrivnost (tajnost), tacitum pati aliquid L. molče prenašati kaj; toda: non patientibus tacitum tribunis, quod … L. niso molčali o tem, da … ; tako tudi: non feres tacitum Ci. ne boš dosegel tega, da bi (jaz) molčal = ne bom molčal, ut tacitum feras, quod celari vis L. da o tem molčim, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. niti tega baje ni dosegel, da bi Turn o tem molčal, suspendam potius me, quam tacita haec tu auferas Pl. ne da bi (jaz) o tem govoril, tacito usus est Pl. molčati je treba.
2. metaf.
a) brez besedovanja (govorjenja), molče sprejet (dan, izražen, izkazan, izkazovan, prenašan, prenesen idr.): assensiones nec tacitae nec occultae Ci., exceptio Ci., indutiae L. molče sklenjeno, ne dogovorjeno, consensus Iust., fideicommissum Q.
b) na tihem (skrivaj) vršeč se (potekajoč), tih, skriven, tajen, skrivnosten, neopažen, neopazen: nec tuas tacitas cogitationes extimescit Ci., ut tacitum iudicium ante comitia fieret Ci., existimatio, sensus Ci., offensiones Vell., tacitae magis timendae sunt inimicitiae quam apertae Ci., tacitis ambagibus L., tacito signo L.; pesn.: ira, pudor O., affectu tacito laetaris O., tacito mando mea verba libello O., tacitum vivit sub pectore volnus V.; predik.: sperasti tacitus meā decedere terrā? V. neopažen, skrivaj; subst. tacitum -ī, n skrivnost, tajnost, tajna: vulgator taciti O. —
II. act.
1. molčeč, tih (naspr. loquax): mulieres Pl., concilium L., me tacito Ci. če molčim = ne da bi govoril, quod tacitus tu mihi assentiare Ci., patria quodam modo tacita loquitur Ci., quorum voluntatem tacitorum perspicis Ci., tacitum impellat H. v misli zatopljenega, pro sollicitis non tacitus reis H., tantam mansuetudinem tacitus praeterire nullo modo possum Ci., contumeliam tacitus tulit L., tacitus alicui os (čelo) meum praebebo Ci., aiebam tacitus H. na tihem, sam pri sebi, totum pererrat luminibus tacitis V. srepo.
2. metaf. brez hrupa, miren, tih: fistula H., aqua O., nox O., vox O., šepetajoč, fulmen Lucr., domus Mart., aër Mart., preces Ap., exspectatio Ci., habuit provinciam tacitam et quietam Ci., per tacitum nemus ire V.; prolept.: sustinuit tacitas conscius amnis aquas O. reka se je ustavila in utihnila; subst. tacitum -ī, n tišina, tihota: surgens per tacitum (brez šumenja) Ganges V., trahitur Gangesque Padusque per tacitum mundi Lucan. skozi podzem(elj)ske jame, fusae per tacitum lacrimae Sil., somnus per tacitum allapsus Sil. — Adv. tacitē molče, tiho, potiho, (po)tihoma, natiho(ma), na tihem, skrivaj, na skrivnem, skrivoma: tacite auscultare Pl., praetereuntem execrari L., aliquid tacite habere L. zamolč(ev)ati, aliquid non tacite ferre L., hi vos … tacite (na tihem; v novejših izdajah taciti) rogant Ci., tacite perire Ci., occīdī Iust., tacite labens annus O.; poznolat. adv. abl. tacitō na tihem, na skrivnem, (na) skrivaj: Elissa fugam tacito molitur Iust. - teras|a ženski spol (-e …)
1. gradbeništvo, arhitektura die Terrasse (ležalna Liegeterrasse, razgledna Besucherterrasse, strešna Dachterrasse, za sončenje Sonnenterrasse, visoka Hochterrasse)
vrt na terasi/v terasah der Terrassengarten
streha nad teraso das Terrassendach
2. geografija die Terrasse; die Talterrasse; die Geländestufe
abrazijska terasa die Schorre
(erozijska Erosionsterrasse, lehnjakova Sinterterrasse, prodna Schotterterrasse, skalna Felsterrasse)
čelo terase die Tallehne - tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)
à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je - típati (-am) imperf. ➞ otipati, potipati
1. palpare, tastare:
tipati s prsti palpare con le dita
tipati tkanino tastare la stoffa
tipati vroče čelo palpare la fronte febbricitante
pren. tipati za pravo besedo cercare la parola giusta
v temi tipati pot cercare tastoni la strada nel buio, brancicare nel buio
2. palpare, palpeggiare
3. med. palpare
4. pren. (preiskujoč ogledovati) esaminare, ispezionare, scrutare, scandagliare
5. pren. (poizvedovati) esplorare, cercare (tastoni), andare in cerca (di):
tipati za resnico andare in cerca della verità
6. pren. (počasi se širiti) diffondersi, effondersi - top1 [tɔp]
1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"
at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)
2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten
top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi - trick1 [trik] samostalnik
trik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju)
navtika služba pri krmilu (večinoma 2 uri)
full of tricks poln spletk
the tricks of the trade (posebne) poslovne zvijače
the whole bag of tricks vreča (kup, koš) zvijač
none of your tricks with me! tvoji triki pri meni ne vžgejo!
to be up to a trick or two znajti se, znati si (hitro) pomagati
to be up to s.o.'s tricks spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebe
I was up to his tricks nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedel
to do (to turn) the trick sleng doseči cilj; izvesti ukano
he has a trick of frowning ima to razvado, da mršči čelo
he played me a dirty (nasty, mean) trick grdo (podlo) mi jo je zagodel
I know a trick worth two of that poznam še nekaj boljšega kot to
to take up the trick dobiti vzetek (pri kartanju) - turgidus 3 (turgēre)
1. otekel, nabrekel, napet, napihnjen: membrum Ci., pes Sen. ph., frons turgida cornibus H. čelo, iz katerega že rastejo (silijo, rinejo) rogovi, labra Mart. nabrekle ustnice, vela turgida vento H. napeta, fluvius hibernā nive turgidus H. narasla, semina O. debela.
2. metaf. (o govoru in govorniku) nabrekel, nabuhel, pompozen, bombastičen, nadut: Cl. idr., oratio Petr., Alpinus H. - vál (-a) m
1. onda, ondata:
čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
morski val onda del mare, onda marina
rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
hrumenje valov boato, rombo delle onde
2. (valu podoben pojav) onda:
potresni val onda sismica
svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
udarni val onda d'urto
3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
val beguncev ondata di profughi
val krvi fiotto di sangue
val protestov ondata di proteste
val spominov marea di ricordi
val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate
4. (umetnostna smer) corrente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. najti smrt v valovih annegare
fiz. oddajati valove emettere onde
sprejemati valove ricevere, captare onde
elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
film. francoski novi val nouvelle vague - vkopáti (vkópljem) | vkopávati (-am)
A) perf., imperf. interrare, sotterrare:
vkopati cevi interrare le tubature
pren. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube le preoccupazioni gli hanno segnato in fronte rughe profonde
B) vkopáti se (vkópljem se) | vkopávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. interrarsi
2. voj. trincerarsi
3. alp. bivaccare nella neve - vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)
A) perf., imperf.
1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
vrezati napis incidere un'iscrizione
vrezati v spomin incidere nella memoria
vrezati v les intagliare nel legno
2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite
B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scolpirsi; rigarsi:
v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze
2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero
3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria - vròč (vróča -e) adj.
1. caldo, bollente:
vroča juha brodo caldo
vroč veter vento caldo
2. accaldato, caldo, scottante:
vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava
3. caldo, appassionato, sensuale:
vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato
4. impetuoso, focoso, passionale:
vroč temperament temperamento focoso
5. entusiasta, accanito;
vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento
6. aspro, duro, intransigente:
vroča polemika aspra polemica
7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
vroča želja vivo desiderio
vroča molitev fervida preghiera
8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi
9. scottante, grave, urgente:
vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
izogibati se vročih tem evitare temi scottanti
10. metal. a caldo:
vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi vroče hlačke portare i hot pants
pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
konj vroče krvi un cavallo focoso
še vroča novica recentissima, l'ultima
pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
vroče barve colori vivaci, caldi
metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
vroči laki vernici calde
vroči telefon linea calda
vroči žig timbro a caldo
pren. vroča glava testa calda
gastr. vroča hrenovka hot dog
PREGOVORI:
kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo - wrinkle1 [riŋkl]
1. samostalnik
guba (v obrazu, v koži, v obleki, na vodi)
geologija zgubanje; vdolbina, neravnost
2. prehodni glagol
(na)gubati, nagrbančiti
neprehodni glagol
delati gube, (na)gubati se (koža, voda), nagrbančiti se; zmečkati se (obleka)
to wrinkle one's brow namrščiti obrvi
his face wrinkled into a smile obraz se mu je skremžil v nasmeh
to wrinkle one's nose vihati nos, namrdrniti se
to wrinkle (up) one's forehead nagubati čelo - zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
zarezati drevo fare un taglio nell'albero
zarezati znamenja v les fare tacche nel legno
2.
zarezati strugo scavare l'alveo
zarezati rano aprire una ferita
3. tagliare, penetrare:
rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno
4. sentire una fitta:
v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto
5. pren. rompere:
v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino
B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. tagliare; solcare:
verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte
2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo - zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. disegnare, segnare, tracciare:
zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe
2. knjiž. descrivere, tracciare:
predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista
3. fissare, delineare:
zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo
B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello
2. pren. delinearsi; risaltare:
v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura - zgrbánčiti rider, froncer, crisper
zgrbančiti čelo froncer le(s) sourcil(s), se renfrogner
zgrbančiti se se rider, se ratatiner, se racornir, se crisper - zgrbánčiti (-im)
A) perf. contrarre, corrugare; accartocciare:
zgrbančiti čelo corrugare la fronte
B) zgrbánčiti se (-im se) perf. refl. corrugarsi; accartocciarsi:
listi se zaradi suše zgrbančijo per la siccità le foglie si accartocciano - zgrbánčiti arrugar; fruncir
čelo zgrbančiti arrugar la frente, fruncir (ali enarcar) las cejas
zgrbančiti se arrugarse - zgubánčiti rider, froncer
zgubančiti čelo froncer le(s) sourcil(s)