Franja

strict [strikt] pridevnik (strictly prislov)
strog, natančen, točen, strikten, precizen, eksakten, strogo določen, izrecen (ukaz); rigorozen (pravilo), oster; popoln, absoluten
botanika tog, ozek, pokončen

in strict confidence strogo zaupno
strict discipline stroga disciplina
strict rules rigorozna pravila
strict morals stroga morala
strict observance strogo izpolnjevanje (pravil itd.)
strictly speaking strogo vzeto, točno povedano, pravzaprav
in the strict sense of the word v strogem pomenu (smislu) besede
a strict statement of the facts točna ugotovitev dejstev
to keep a strict watch over s.o. strogo koga stražiti

stridulous [strídjuləs] pridevnik
vreščeč, predirljiv, oster
medicina hropeč

stringent [strindžənt] pridevnik (stringently prislov)
strog (zakon); oster (okus); utrjen, trden, brezpogojen (pravilo); obvezen, ki ga ne moremo prezreti ali obiti; prepričljiv
ekonomija pičel (denar), slab, medel (tržišče)

stringent necessity nujna potreba
stringent arguments prepričljivi argumenti

stubbly [stʌ́bli] pridevnik
bodičast, oster, koničast

stubbly hair lasje kot strnišče

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.

subţíre -i adj.

1. tanek, vitek

2. oster, izostren

3. pretanjen

subtle [sʌtl] pridevnik (subtly prislov)
tanek, fin, subtilen, nežen; hlapljiv; komaj opazen; spreten, okreten, vešč, pripraven, iznajdljiv, domiseln, bistroumen, bister, prenikav, oster, rafiniran; tajen, skrivnosten; potuhnjen, zahrbten; prebrisan, premeten, prekanjen; težaven, kočljiv
zastarelo redek, razredčen

a subtle foe premeten sovražnik
subtle irony fina ironija
subtle sight oster vid
a subtle distinction komaj opazna, zaznavna razlika
a subtle workman spreten delavec

šȉljast -a -o, šìljat -a -o koničast, oster; -i ugao, kut; -i čekić; -a bradica; -ōst ž koničastost

šȉljkast -a -o koničast, oster

tagliēnte

A) agg.

1. oster, nabrušen

2. pren. jedek, zajedljiv

3. ekst. oster, čist:
profilo tagliente oster profil

B) m (filo) ostrina

tăiós -oásă (-óşi, -oáse) adj. oster, nabrušen

taladrante rezek, predirljiv, vreščav, oster

tang¹ [tæə]

1. samostalnik
tehnično držajni konec (kraj, prijem, (noža itd.)); oster, neprijeten okus
figurativno priokus, stranski, lahen, neznaten okus, sled (of česa)
oster vonj

it has a tang of cynism figurativno to ima priokus cinizma

2. prehodni glagol
opremiti s prijemom (orodje, jedilni pribor itd.); dati (čemu) kak priokus

tart² [ta:t] pridevnik (tartly prislov)
kisel; oster, jedek
figurativno oster, ujedljiv, osoren, sarkastičen; slabe volje; hud, oster (bolečina)

a tart answer oster odgovor

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

tie-breaking [táibreikiŋ] pridevnik
težaven, trd, oster (borba, tekmovanje)

tranchant, e [trɑ̃šɑ̃, t] adjectif oster; rezek; (barva) zelo živ; figuré odločen; masculin ostrina, rezilo

à deux tranchants, à double tranchant dvorezen (tudi figuré)
instruments masculin pluriel tranchants rezila
ton masculin tranchant rezek ton
cela fait arme à deux tranchants (figuré) to je dvorezen meč

trenchant [trénčənt] pridevnik (trenchantly prislov)
oster, piker, rezek
figurativno (stil, jezik, politika itd.) oster, energičen, učinkovit; natančen, precizen, jasen; odločen, prodoren, močan
poetično oster (meč, rezilo)

truculento okruten, krut, grozovit; srdit, hud, oster

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.