Franja

Zadetki iskanja

  • màh (-a) m

    1. colpo; pugno:
    mah z veslom colpo di remo
    z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario

    2. star. (razmah) slancio

    3. star. (trenutek) momento;
    v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
    dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione
  • manga ženski spol rokav; žep; torba; nahrbtnik; cedilo, cedilni prt; brizgalna, (gumasta) cev; cestna brizgalnica; vodna tromba

    manga de agua hud naliv; vodna tromba
    manga boba širok rokav
    manga de incendios gasilna brizgalnica
    manga de jamón napihnjen rokav
    manga de riego škropilna brizgalnica
    de viento vetrna tromba, zračni vrtinec
    de manga ancha kosmate vesti; preveč prizanesljiv
    allí anda manga por hombro tam je vse v neredu, vse narobe
    echar de manga a uno koga za slamnatega moža uporabiti
    ¡échese una piedra en la manga! pometajte pred svojim pragom!
    estar (ali ir) de manga alg. s kom v isti rog trobiti
    mangas pl korist, dobiček
    en mangas de camisa v (sami) srajci (brez suknjiča)
  • manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

    manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
    manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
    manière de voir naziranje, stališče, gledanje
    à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
    à ma manière po mojem načinu
    de manière à (ce que) tako, da
    de la manière que tako, kot
    de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
    de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
    d'une manière générale (na) splošno
    de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
    de la même manière na isti način, prav tako
    de toute(s) manière(s) na vsak način
    de toutes les manières possibles na vse možne načine
    en aucune manière na noben način
    en quelque manière nekako, tako rekoč
    par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
    de quelque manière que ce soit kakorkoli že
    en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
    pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
    pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
    c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
    c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
    arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
    employer la manière forte uporabiti silo
    faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
    laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti
  • mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

    mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
    mano de azotes batine, udarci
    la mano derecha, mano diestra desna roka
    a mano derecha na desni, na desno
    la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
    mano de jabón namiljenje perila
    mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
    buena mano sreča
    aparato de mano ročni fotografski aparat
    carrito de mano ročni voziček
    a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
    mano a mano med štirimi očmi
    mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
    a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
    a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
    a mano salva brez sleherne nevarnosti
    a la mano z lahkoto
    ¡a la mano de Dios! zbogom!
    si a mano viene morda, o priliki
    de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
    en (de) propia mano lastnoročno
    por su mano z lastno roko
    abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
    alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
    alzar la mano groziti, pretiti
    apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
    bajar la mano popustiti v ceni
    besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
    cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
    cerrar la mano skop biti
    dar mano a uno dati komu pooblastilo
    dar la mano a uno komu pomagati
    dar la última mano dokončati
    dar de mano na cedilu pustiti
    dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
    dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
    echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
    echar mano a la espada zgrabiti za meč
    escribir a la mano po nareku pisati
    estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
    ganar a uno por la mano koga prehiteti
    irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
    una mano lava la otra roka roko umiva
    matar a mano airada umoriti
    meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
    meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
    meter mano a a/c lotiti se česa
    pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
    poner mano(s) a la obra lotiti se dela
    tener mano con uno imeti vpliv na koga
    tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
    tener de su mano (a) na koga lahko računati
    tener a la mano pri roki imeti
    tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
    untar la mano podkupiti
    venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
    si a mano viene morda, o priliki
    manos limpias poštenost
    corto de manos neokreten
    jugador de manos slepar
    silla de manos nosilni stol, nosilnica
    comerse las manos tras pohlepen biti na
    darse a manos popustiti
    dar de manos na obraz pasti
    dar en manos de alg. komu v roke pasti
    darse las manos podati si roke, spraviti se
    estar con las manos en la masa biti pri delu
    irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
    llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
    mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
    quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
    retorcerse las manos roke viti
    tener muchas manos zelo spreten biti
    tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
    a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
    con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡manos a la obra! na delo!
  • match3 [mæč]

    1. prehodni glagol
    (primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z)
    pariti (živali); primerjati (with s, z)
    izigrati koga (against proti)
    prilagoditi (to, with s, z)
    ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega
    ameriško kockati, metati kovance vzrak

    2. neprehodni glagol
    arhaično poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se (with)
    biti primeren (to čemu)

    to be well (ill) matched dobro (slabo) se ujemati
    can you match this silk for me? mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?
    to be matched biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se
    not to be matched biti nedosegljiv, ne moči se primerjati
    ekonomija matched order naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)
  • medida ženski spol mera, merilo, (iz)merjenje; takt; ukrep; premislek, preudarek

    medida agraria, medida de superficie površinska mera
    medida de capacidod votla mera
    medida longitudinal dolžinska mera
    medida métrica metrska mera
    medida rigurosa medida coercitiva prisilen ukrep
    traje a medida obleka po meri
    a medida de po, ustrezno, v smislu
    a medida del deseo po želji
    a medida que v isti meri kot, medtem ko
    en la medida de nuestras fuerzas po naših močeh
    se ha colmado la medida mera je polna
    adoptar una medida poseči po ukrepu
    guardar la medida mero držati, brzdati se
    ajustar las medidas a alg koga na pravo pot pripeljati; posvariti, poučiti
    tomar sus medidas ukreniti, ukrepe napraviti
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • mer|a1 [é] ženski spol (-e …) das Maß
    figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
    figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
    ne poznati mere kein Maß kennen
    brez mere zügellos, maßlos
    čez mero übermäßig, maßlos
    iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
    do določene mere bis zu einem gewissen Grad
    do te mere insofern
    po meri nach Maß
    ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
    v določeni meri gewissermaßen
    v isti meri gleichermaßen
    v kolikšni meri inwiefern
    v polni meri in vollem Maße
    v veliki meri weitgehend
    v največji meri höchst, in höchstem Maße
    v polni meri voll
    v večji meri in erhöhtem Grad
    v vedno večji meri zunehmend
    v veliki meri in hohem Maße
    v zadostni meri hinreichend
    za dobro mero als Draufgabe
    |
    s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden
  • méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

    normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
    mére in uteži measures and weights pl
    dobra (slaba) méra full (short) measure
    dolžinska méra linear (ali long) measure
    ploščinska méra square (ali superficial) measure
    prostorninska méra cubic measure
    votla méra measure of capacity
    največja skupna méra matematika greatest common measure
    obrestna méra rate of interest
    zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
    do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
    v obilni méri amply, richly
    v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
    prek mére beyond measure, beyond all bounds
    v neki méri in a measure
    čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
    v isti méri kot... in the same measure as...
    v enaki méri alike
    napravljen po méri made to measure
    obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
    po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
    enota mére unit of measure
    krojač, ki dela po méri bespoke tailor
    dati dobro méro to give good measure
    držati se mére to be moderate, to observe due moderation
    napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
    podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
    podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
    podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
    on ne pozna mére he knows no bounds
    to presega vse mére that goes beyond all bounds
    prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
    napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
    do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
    vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
    vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)
  • metati1 (méčem) vreči

    1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

    2.
    metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
    vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

    3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

    4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

    5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

    6.
    metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

    7.
    figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
    metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
    metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
    metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
    metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
    metati v glavo an den Kopf werfen
    metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
    metati vase hrano: schaufeln
  • mornárski sailor's, sailor, seamanlike, seamanly

    mornárska bluza sailor's blouse
    mornárska krčma sailor's tavern
    mornárska obleka sailor suit
    mornárska obleka in posteljnina (mornarja vojne mornarice) slops pl
    mornárski ovratnik sailor collar
    mornárska pesem sailor's song, (sea) shanty
    mornárski suknjič pea jacket
    mornárski posel, poklic, življenje a seafaring life, humoristično a life on the ocean wave
    mornárski tovariš (mornar na isti ladji) shipmate
    soba za mornársko obleko (opremo) slop-room
  • mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

    se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
    à mourir neizrekljivo strašno
    mourir en héros umreti kot junak
    mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
    mourir d'envie umreti od hrepenenja
    mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
    mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
    mourir en sa peau ostati vedno isti
    mourir à la peine umreti sredi dela
    je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
    mourir à la tâche umreti od dela
    faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
    vous me faites mourir morite, dolgočasite me
    faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
    s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
    c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
    tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
    je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
    les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
    il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
    on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre
  • much2 [məč] prislov
    mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
    zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
    daleč (pred superlativi: much the oldest)
    skoraj

    much to my regret na mojo veliko žalost
    we much regret zelo nam je žal
    much to my surprise na moje veliko presenečenje
    he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
    it is much the same thing je skoraj isto
    as much as toliko kakor
    (as) much as I would like kakor rad bi že
    as much more (ali again) še enkrat toliko
    as much as to say kakor če bi hotel reči
    he said as much nekaj takega je rekel
    I thought as much tako sem tudi mislil
    he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
    so much the better tem bolje
    so much for today toliko za danes
    not so much as komaj
    without so much as to move ne da bi se premaknil
    so much so tako veliko
    much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
    pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
    much of a size skoraj enako velik
    much the most likely najbolj verjetno
    much too much veliko preveč
    how much? koliko?
  • multi-modīs, adv. (iz multis modis) mnogoter(n)o, mnogolično, mnogovrstno, raznovrstno, raznotero, raznoliko: o multimodis varium et dubium et prosperum copem diem! Pac. fr., m. sapis Pl., multimodis fidus Pl. nomen multimodis scriptum Pl., multimodis gaudeo Ter., multimodis iniurius Clitipho est neque ferri potis est Ter., nisi pol filium multimodis iam expeto ut redeat domum Ter., multimodis cum istoc animo es vituperandus Ter., semina multimodis inmixta Lucr., multimodis volitent Lucr., sponte sua forte offensando semina rerum multimodis temere in cassum Lucr., multimodis agitatur Lucr., multimodis ut noscere possis Lucr., ita multimodis partitis artubus esse Lucr., ducere multimodis voces et flectere cantus Lucr., hoc etsi multimodis reprehendi potest, tamen accipio, quod dant Ci., de cuius morte multimodis (po nekaterih izdajah multis modis) apud plerosque scriptum est N., ita isti unam eandemque sententiam multimodis faciunt Fr., igitur hac imagine multimodis uti potes ubi patri tuo gratias ages Fr.
  • Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.
  • način1 moški spol (-a …)

    1. die Art, die Weise, die Art und Weise; (izražanja Ausdrucksweise, arhiviranja Ablageart, filozofija biti Seinsweise, bojevanja Kampfweise, brušenja Schleifart, dela Arbeitsweise, delovanja Wirkungsweise, financiranja Finanzierungsart, govorjenja Redeweise, Sprechweise, Sprechart, izdelave Bauart, hoje Gangart, Gehweise, igre Spielweise, izdelave Machart, izhajanja Erscheinungsweise, izkoriščanja Nutzungsart, glasba lokovanja Strichart, nastajanja Entstehungsart, obdelave Bearbeitungsweise, obstoja Daseinsweise, pakiranja Packungsart, pisanja Schreibweise, plačila Zahlungsweise, podajanja Darstellungsweise, pridobitve Erwerbungsart, prikazovanja Auslegungsart, pripovedovanja Erzählweise, sklepanja [Schlußweise] Schlussweise, slikanja Malweise, uporabe Anwendungsweise, Verwendungsweise, vedenja Verhaltensweise, vezave Bindungsart, vožnje Fahrweise, zapisa Schreibart, pogona Antriebsart, ravnanja Verfahrensweise, produkcijski Produktionsweise, računski Rechnungsart, pisanja Schreibweise, smrti Todesart)
    način dela die Arbeitsweise, pri strojih: der Betrieb

    2. (postopek) das Verfahren (delilni Teilverfahren, vezave Bindeverfahren)

    3. (metoda) die Methode (barvanja Färbemethode, konzerviranja Konservierungsmethode, rudarstvo odkopavanja/dobivalni Abbaumethode, preizkušanja Prüfmethode)

    4. v kuhinji:
    na lovski način nach Jägerart
    |
    na … način in … Weise
    na isti način in gleicher Weise
    na običajni način in gewohnter Weise
    na primeren način in geeigneter Weise
    na ta način auf diese Weise, in dieser Weise
    na tak način solchermaßen, solcherweise, solcherart
    na vsak način auf alle Fälle, auf jeden Fall, unter allen Umständen, jedenfalls, (na vso silo) partout, um jeden Preis
    na noben način in keiner Weise, (nikakor ne) keineswegs
  • načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

    na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
    na isti načín in the same way (ali manner)
    na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
    na vsak načín by all means
    na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
    na lep načín in style, in fine style
    na nelep (neokusen) načín in poor style
    na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
    na tak načín, da... in such a way that...
    na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
    na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
    na neki načín in a way, in some way, in some fashion
    na vse mogoče načíne in every possible way
    na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
    na drug(ačen) načín in some other way
    na kakršenkoli načín in any way
    na svoj (lasten) načín in one's own way
    glagolski načín gramatika mood
    načín plačevanja mode of payment
    načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
    produkcijski načín mode of production
    prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
    načín dela way of doing things, mode of work
    načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation
  • načín modo m ; manera f

    na kakšen način? ¿de qué modo?
    na španski ... a la (manera) española
    na ta način de este modo, así, de este manera
    na ta ali oni način de uno u otro modo
    na kakršenkoli način de algún modo
    na lep način en (ali con) buenos modos
    na svoj način a su manera
    na noben način de ningún modo, de ninguna manera
    na isti način del mismo modo
    na vse mogoče načine de todas las maneras posibles
  • naravnost1

    1. (v isti smeri) in gerader Richtung, gerade, schnurgerade, geradeaus; (brez ovinkov) geradewegs, direkt, ohne Umwege, stracks, schnurstracks; hoditi, peljati: geradeaus- (vožnja die Geradeausfahrt); (ne postrani) gerade- (držati [geradehalten] gerade halten); navpično: in der [Fallinie] Falllinie

    2. (neposredno) direkt, unmittelbar (od kmeta direkt von dem Bauern)

    3. (brez ovinkarjenja) povedati: frei heraus, frisch von der Leber weg, rundheraus, unumwunden; ohne Umschweife; vprašati: geradeheraus
    naravnost povedati etwas deutlich sagen, Fraktur reden

    4. (odkrito) offen, geradeaus, geradeheraus, freimütig

    5. (lahko bi rekli) direkt, geradezu, regelrecht (nesramen direkt/geradezu/regelrecht unverschämt); (brez ozirov) glatt (v obraz glatt ins Gesicht); (brez obotavljanja) schlankweg; (čisto enostavno) schlechthin
  • naróbe wrong; wrongly; in a wrong manner; the wrong side out (ali up); turned upside down; topsyturvy; inverted; head over heels

    vse je naróbe all is wrong, all is in confusion, there is a great confusion everywhere
    nekaj je naróbe there is something amiss
    vse gre naróbe all goes wrong
    vse je naróbe v hiši everything is upside down in the house
    kaj je naróbe s teboj? what is wrong with you?
    naróbe se lotiti česa (figurativno) to put the cart before the horse
    to je naróbe svet it is the world turned upside down
    naróbe si je nadel klobuk he has put his hat on the wrong way
    narediti vse naróbe to do everything the wrong way round
    šli smo po isti poti kot vi, toda naróbe (v obratni smeri) we took the same road as you, but the other way round
    pri meni (v mojem primeru) je stvar naróbe (obratna) in my case the boot is on the other foot; with me it's the other way round
    nima Ivan Marije na vrvici, ravno naróbe je John doesn't dominate Mary, the boot is on the other foot (ali the reverse is the case)