Franja

Beroea -ae, f (Βέροια) Beroja,

1. mesto v mak. Ematiji: Ci., L., Plin. Od tod subst. Beroeaeus -ī, m (Βεροιαῖος) Berojec, iz Beroje: L.; adj. Beroeēnsis -e berojski, iz Beroje: Pyrrhus Vulg.; subst. Beroeēnsēs -ium, m Berojci, preb. Beroje: Plin.

2. mesto v notranji Trakiji: Amm.

bēryllos (bēryllus) -ī, m f (gr. βήρυλλος) beril, indijski dragulj morsko zelene barve: Pr., Iuv., Prud. (ki meri napačno bĕryllus) idr. — Soobl. bērullus -ī: Plin., berullus aëroīdēs (βήρυλλος ἀεροειδής) safir: Plin.

béseda ž (češ.) beseda, zabava s koncertom i plesom, igrankom

Bĕssi -ōrum, m (Βεσσοί, Βησσοί) Besi, traško ljudstvo ob Hemu: Ci., O., Plin., Suet.; sg. Bessus -ī, m Bes: Cl. Od tod adj. Bessicus 3 beški: gens Ci.

Bethlehem (Tert., Vulg.) ali Bethleem (Hier., Prud.: Bethlēēm) ali Bethlēm (Prud.), n, in-decl., tudi Bethlēhemum -ī, n (Hier.) Betlehem, Betleem, Betlem, trg Judovega rodu, rodni kraj Davida in Jezusa (zdaj Bayt Lahmi). Od tod adj. Bethleemicus 3 betleemski: Iuvenc.; Bethlemītis -e betlemski: Hier.; Bethle(e)miticus 3 betle(e)mski: Cassian., rura Hier.; subst. Bethlehemītēs -ae, m Betlehemec: Vulg.

bi part. za tvorbu, obrazovanje kondicionala za sva tri lica i broja
1. kazuje uvjetovanost, uslovnost glag. radnje: išče žensko, ki bi mu gospodinjila
traži ženu koja bi mu bila domaćica
2. kazuje želju, tvrdnju, pretpostavku: gledališče naj bi tudi vzgajalo; po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem; rekel bi, da to ni res
3. u vezi ne da bi kazuje kako se radnja glavne rečenice vrši: odšel je, ne da bi se bil poslovil
4. kaj bi tisto!
stvar je beznačajna!; o tem ni da bi govoril
o tome ne valja govoriti: to je praznoglavec. Ne bi rekel
čini mi se da nije, ja bih rekao da nije; če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel
možda, ja ne znam

bibāculus 3 (demin. bibāx) nekoliko pijančljiv: Plin., Arn. — Kot nom. propr. Bibāculus -ī, m Bibakul, priimek Furijevega in Sekstijevega rodu.

bíbavica ž plima i oseka: bibavica na morju

bibulus 3 (bibere) lukav = ki rad pije, (vedno) žejen: potores H.; z gen.: b. liquidi Falerni H. falernca žejen; pren. (o stvareh) vodo, vlago pijoč, vsrkavajoč: nubes O., harena Lucr., V., O. ali favilla V. prepusten, lapis V. luknjičast kamen = plovec, votlič, medulla O. vlažen, moker, lanae O. ki se barve navzame, litus, radix, talaria, Cupidinis alae O., vestes Val. Fl., ollae Col., charta Plin. pivnik, palus Mart., lacunae Stat., papyrus Lucan. ki rado ob rekah raste; pren. rad poslušajoč: aures Pers. — Kot nom. propr. Bibulus -ī, m Bibul, priimek Kalpurnijevega in Publicijevega rodu.

bicamerātum -ī, n dvoprekatna shramba: Hier.

biciklíst m
1. biciklist(a), velosipedist(a), koturaš
2. biciklist(a), ulizica u odnosu prema starijima i naganjač prema mlađima, podređenima; biciklist je tisti, ki upogne hrbet navzgor, pritiska pa navzdol

biciklízem -zma m
1. biciklizam, velosipedstvo, koturaštvo
2. ponižan odnos prema starijima, nadređenima i bezdušno naganjaštvo prema mlađima, podređenima

bifé -ja m (fr. buffet)
1. bife, prodavaonica pića i jela
2. ormarić s pićima i hladnim jelima

bifurcus 3 (bi in furca) dvoviličast, dvoroglat, razsohast: Col., Plin., ramus O. rogovila, valli L. viličasti koli; subst. bifurcum -ī, n razsoha (kjer se dve veji cepita druga od druge): Col.; viličenje (o zvezi dveh žil dovodnic na glavi vprežne živine): P. Veg.; od tod: sudor mihi per bifurcum volabat Pert. = po licih proti grlu.

bipennis -e (bi in penna)

1. dvokrilen: passerculus Varr. ap. Non., insectum Plin.

2. pren. dvorezen: securis Varr. ap. Non., ferrum V.; nav. subst. bipennis -is, acc. -em, abl. -ī in pesn. -e, f (sc. securis) dvorezna sekira, dvoreznica: formam totius Britanniae... bipenni assimulavere T., victimaque admotae stabat subiecta bipenni Sil.; bojna dvorezna sekira: valida, caelata argento V., lata O., Thermodontiaca malles cecidisse bipenni O., armati bipennibus Cu.; tesla ali drevnica v dva seka: Luc., Varr. ap. Non., Ph., ilex tonsa bipennibus H.; met. v pl. seki (zamahi) z dvorezno sekiro ali drevnico: ornus ferro accisa crebrisque bipennibus V. — Soobl. bipinnis (bi in pinna = penna).

birrus (byrrus, byrrhus), -ī, m (tuj.) kratek plašč (barvast, svilen ali volnen) z oglavnico (kapuco), dežni plašč: Vop., Cassian., Cod. Th. — Soobl. birrum -ī, n: Aug.

bisextus (bissextus) 3 dvakrat šesti = prestopen: dies bisextus (prior in posterior) Dig. ali kot subst. bisextus -ī, m (sc. dies) Isid. in bisextum -ī, m Amm., Dig., Ulp. (Dig.), Macr. prestopni dan, ker je bil dvojni dan 24. februarja = VI Cal. Mart.; od tod annus bisextus prestopno leto: Aug., Isid.

bisulcus 3 (bi in sulcus) „dvobrazden“, od tod dvocepen, razcepljen, preklan: Col., lingua O., Plin., cauda, forcipes Plin., bisulcum aliquid ferri Tert. škarje; poseb. o živalskih parkljih: ungula Varr. ap. Non., pes O., Plin., pedes Lucr.; subst. bisulcum -ī, n (sc. animal), nav. v pl. dvoparkljaste živali, dvoparkljarji: Plin.

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

bivák m (fr. bivouac) bivak, vojnički tabor pod otvorenim nebom i pod šatorima: postaviti, pripraviti bivak