Franja

dēcertō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. (o vojski) odločilen boj biti, boriti (bojevati) se (na življenje in smrt): Suet., si iterum experiri velint, se iterum paratum esse decertare C., decertandi fortitudo Ci., animi … obstinati ad decertandum fuerant L., pronus ad decertandum T.; pogosto z abl. instrumenti: armis, pugnā C., proelio C., Vell., manu Ci., ferro inter se comminus Ci., ferro in ultima O., missilibus telis T., acie, navali acie, navali proelio Front.; nasprotnik v abl. s cum: id agerent, ne cives cum civibus armis decertarent C., cum toto exercitu (Caesaris) d. Hirt.; pesn. (o živalih): d. cornu cum mare (o ovnu) O.; (o stvareh) z dat.: praeceps Africus decertans aquilonibus H.; s praep. contra ali adversus: vi et armis contra vim Ci., adversus Corcyraeos Front. Kako? z adv. ali abl.: d. cum acerrimis nationibus … proeliis felicissime Ci., d. impigre Aur., pari condicione belli d. cum aliquo C., hoc animo (s takim pogumom) est decertandum, ut … Auct. b. Alx. Za kaj? pro libertate vitae periculo Ci., cum duobus ducibus de imperio in Italia est decertandum Ci.

2. occ. boriti (bojevati) se v telovadni tekmi: ludicra virginum inter se decertantium Mel.

3. pren. z besedami bojevati se, odločiti (odločati): is locus, ubi Demosthenes et Athenienses inter se decertare soliti sunt Ci., an decertare mecum voluit contentione dicendi? Ci., sunt duo genera decertandi, alterum per disceptationem, alterum per vim Ci., qua de re iure decertari oporteret, armis non contendere Ci., erat non iure, non legibus, non disceptando decertandum … , armis fuit … dimicandum Ci., et cum consulibus et cum multis consularibus tanta contentione decertavi, quanta numquam antea ulla in causa Ci. ep., neque quisquam de se, de patria hodierno die decertari putat Ci.

— II. trans. (toda le v participih)

1. prebojevati (prirediti, izvesti) tekmovanje (boj) za kaj: ad eas laudes decertandas venisse Gell. da bi priredil to tekmovanje (boj) v pohvalnih govorih.

2. z bojevanjem utruditi: ventis ut decertata aequora residunt Stat., regna profanis decertata odiis Stat., decertati labores Ci.

décharge [dešarž] féminin razbremenitev; spregled davka; pobotnica; figuré olajšanje; militaire salva, izstrelitev; familier batine; ropotarnica, prostor za staro kramo, za šaro; odtok, odtočna cev

él razelektrenje; vieilli razkladanje, razkladišče
décharge publique (javno) odlagališče (smeti)
arc masculin de décharge (architecture) razbremenilni lok
témoin masculin à décharge razbremenilna priča
tuyau masculin de décharge odvodna cev
à sa décharge v njegovo opravičilo (razbremenitev); da zmanjšamo njegovo odgovornost, njegovo krivdo
donner décharge izstaviti pobotnico
faire une décharge izstreliti salvo

déchaumeuse [-šomöz] féminin plug za preoranje strnišča

decide between neprehodni glagol
odločiti se za prvo ali drugo

decide for prehodni glagol
odločiti se za

decide on prehodni glagol
odločiti se za, izbrati

decimō (decumō) -āre -āvī -ātum (decimus, decumus)

1. desetati = vsakega desetega (vojaka) kaznovati (določiti za kazen), decimirati: cohortes, legiones Suet., cohortium militem Front.

2. desetino za žrtvo(vanje) odb(i)rati: Fest. Od tod pren. adj. pt. pf. decimātus 3 izbran, izboren, izvrsten: honestas Symm., iuvenis decimatissimus Symm.

3. kaj (po)desetiniti, koga obdesetiniti: Vulg.

Deckelhalter, der, držalo/stojalo za pokrovke

Deckerlaubnis, das, dovoljenje za parjenje/ pripust

deckfähig Rüde: sposoben za parjenje/pripust; Technik kriten

Deckplane, die, pregrinjalo za avto

déclamation [-sjɔ̃] féminin deklamiranje, deklamacija; bombastičen, pompozen govor; hlastanje za efekti

dēclāmitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dēclāmāre)

1. intr. vztrajno vaditi se v govorjenju, venomer imeti govorniške vaje: d. in scholis Q.; (v slabem pomenu) srdito govoriti: ipse XVII dies de me declamavit Ci.

2. trans. kaj kot govorniško vajo predavati = o čem predavati za vajo: antea declamitabam causas Ci. prej sem se vadil v pravdnih govorih.

declare for prehodni glagol
izjaviti se za, privoliti

décolorant [-kɔlɔɑ̃] masculin sredstvo za odvzem barve, belilo

décortiqueur m, -euse f [-kœr, öz] stroj za luščenje

découpage [-kupaž] masculin razrezanje, narezanje; izrezovanje; fotomontaža; slika za izrezanje, izrezana slika; (film) razdelitev scenarija na scene

découpeur, euse [-kupœr, öz] masculin, féminin prirezovalec, -lka, prikrojevalec, -lka; féminin stroj za rezanje lesa

découpoir [-kupwar] masculin orodje za iz-, odrezanje; rezilo

decoy-bird [dikɔ́ibə:d] samostalnik
vabnik, vabič za ptiče